Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.
Nalezljive pesmi, 4. del
Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji Intelekta glasbenemu uredniku Andreju Prezlju povedal red. prof. dr. Svanibor Pettan:
»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«
Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto
Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:
»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«
Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto
Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.
Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« Aleksandra Mežka. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo Akademiki:
»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«
Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu
Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. Vlado Kreslin že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.
Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…
Objavil/a Vlado Kreslin dne Sreda, 22. april 2020
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.
Nalezljive pesmi, 4. del
Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji Intelekta glasbenemu uredniku Andreju Prezlju povedal red. prof. dr. Svanibor Pettan:
»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«
Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto
Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:
»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«
Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto
Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.
Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« Aleksandra Mežka. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo Akademiki:
»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«
Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu
Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. Vlado Kreslin že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.
Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…
Objavil/a Vlado Kreslin dne Sreda, 22. april 2020
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.
Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.
V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.
Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.
V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Pesem v žepu tokrat posvečamo slovenskim kantavtoricam. Najprej posežemo po posnetku s konca 80. let in poslušamo Matejo Koležnik, nato besedo prepustimo Mojci Prejac, zmagovalki Kantfesta 2014, ki nam predstavi novi single »Tu in zdaj«, v nadaljevanju pa se pogovarjamo z Mašo But iz kantavtorskega dua 3:RMA, v katerem ustvarja skupaj z Urško Supej, ter poslušamo pesmi z njunega novega projekta »The Garden of Edna«.
V Pesmi v žepu tokrat poslušamo izbor nekaterih starejših, pa tudi nekoliko novejših kantavtorskih posnetkov z živih nastopov. Izvajajo jih Urška Bančič, Sandra Erpe, Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Leopold I. Nekaj izvedb najdete na albumih, druge so shranjene v radijskem arhivu, saj so jih posnele ekipe naše radijske glasbene produkcije.
»Eleutheria« v stari grščini pomeni svobodo. S to besedo je poimenovana glasbena zasedba, ki jo je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek. Pevka in avtorica je svoja študijska raziskovanja strnila v osmerico pesmi, večinoma v angleškem jeziku, in nastal je glasbeno izčiščen prvenec z močno osebno noto: »Lion«.
Domača zasedba s svetovljanskim duhom Hamlet Express nam predstavlja svoj šesti album »Fantom svobode«. V eklektični osmerici skladb z oznako »fusion-chanson« se četverica glasbenikov poda na iskanje svobodnega izraza v svetu zaukazanih načinov bivanja, ustvarjanja in uživanja. O vsebini albuma, ki bo izšel tudi v vinilni obliki, nam v Pesmi v žepu spregovori vodja Hamlet Expressa, pesnik in kantavtor Andraž Polič.
V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V drugem delu se posvetimo mladi generaciji in novim zasedbam – nekatere od njih je k ustvarjanju spodbudil obujeni Festival slovenskega šansona – ter poslušamo pesmi, ki so jih ustvarili Masayah, Wera Bestrd, Tomaž Hostnik, Balladero, Prašnati in Nakána.
V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V prvem delu so s svojimi novimi albumi v ospredju Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Vita Mavrič, Same babe, Andraž Hribar in letošnji Ježkov nagrajenec Tomaž Domicelj.
»Kje si bla doslej« je naslov novega albuma, ki nam ga v Pesem v žepu prinaša Vlado Kreslin. Kantavtor, roker, folkroker – kakorkoli ga že poimenujete – se je v dolgih letih svoje glasbene poti preizkusil v različnih glasbenih zvrsteh in svojo kreativnost združil z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki. Tudi danes, pri sedemdesetih letih, aktivno ustvarja in s svojim novim albumom, po nekaterih štetjih osemindvajsetim, po drugih pa kar devetintridesetim, poslušalcem prinaša nekaj predelav starih pesmi ter še več novih.
Kantavtor Boštjan Pertinač nam v Pesem v žepu prinaša svoj drugi album »Kraške štorje«, kalejdoskop enajstih zgodb, ki jih je nabral po najrazličnejših kantinah in skritih kotičkih Krasa. Pri pisanju mu zgled predstavljajo nekateri starejši kantavtorski kolegi, kot sta Iztok Mlakar in Rudi Bučar, dodaja pa jim svoje lastne poglede in tako išče svojo pot v slovenskem glasbenem prostoru. Besedila so večinoma v kraškem narečju, pesmi pa se po zvoku nahajajo na presečišču etnoglasbe in poprocka. Album v celoto poveže avtorjeva želja po posredovanju zgodb, ki bi se sicer razblinile v času.
V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. V drugem delu so na vrsti skladbe, ki se obračajo k naši družbi in njenim problemom, pri tem pa včasih nastavijo ogledalo tudi nam poslušalcem. Šansone izvajajo Jure Ivanušič, Violoncelli Itineranti, Zajtrk, Primož Vidovič in Tomaž Hostnik.
V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. Začenjamo pri intimnih skladbah, v katerih se razkrivajo vprašanja, spoznanja in dileme posameznika – avtorja oziroma avtorice, ki šanson tudi izvaja: Ana Maria Mitić, Smaal Tokk, Veronika Nikolovska, Andrej Tomšič in Patricija Škof.
Ankaranska raperka Masayah se na prvencu »Zavedno« v mladostnem slengu sprehodi skozi različne glasbene zvrsti, od surovega rapa in žurerskega trapa do spevnejšega r'n'b-ja. Glasba zanjo predstavlja terapijo, dvaindvajsetletnica brez dlake na jeziku si želi, da bi skozi pesmi poslušalcem ponudila oporo, kakršno je v glasbi našla tudi sama.
Neveljaven email naslov