Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
250 epizod
250 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota.
Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.
17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.
Osmega marca je dan žena, mednarodni praznik žensk, dan prej pa je v Sloveniji dan pomorstva v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije leta 1991. Kako združiti obe temi? Z izkušnjo edine ženske na krovu tovorne ladje. Sogovornica: doc. dr. Tanja Brcko Satler iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Kaj so tako imenovani pub kvizi, ki so med drugim zelo priljubljeni pri naših južnih sosedih, vse bolj pa tudi pri nas? Sogovornici: Sabina in Zala, soustanoviteljici Kviz mojstra.
Mestni muzej Ljubljana je izdal Staromodni besednjak, nekakšen leksikon besed, povezanih z oblačilno kulturo ljubljanskih meščanov v letih od 1850 do 1950. Skupaj s kustosinjo Mojco Ferle spoznavamo izraze in modo takratnega časa. Veste, kaj so ošpetelj, lame in kombine?
Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami. Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.
V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.
Včasih prehod čez mejo ni bil tako enostaven, omejene so bile tudi količine dobrin, ki so jih lahko prinesli iz Italije v Slovenijo ali obratno. Čeprav v pričakovanju Evropske prestolnice kulture večkrat slišimo geslo "Gremo brezmejno!", se Petek brez pravila spominja, kako je bilo, ko se je na meji slišalo vprašanje "Imate kaj za prijaviti?". Sogovornik je Rok Bavčar iz Goriškega muzeja, tudi avtor rastave »Na šverc – tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni«.
Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih.
Žeton. Igralec. Dva gumba oziroma tipki. Dve ročki in tri jeklene krogle. Če si dober, tudi kakšna dodatna zraven. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji več kot 100 aktivnih tekmovalcev v igranju fliperja? Najvišje uvrščen Slovenec na svetovni lestvici najboljših igralcev je ta hip Vid Kuklec.
10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.
Znanje jezikov je v sodobni družbi cenjeno.Ta je odprta bolj kot kadarkoli prej, zato je tudi tovrstno učenje dostopnejše. Kakšne so dobre in slabe plati učenja tujih jezikov s pomočjo aplikacij? Sogovornica: lektorica za francoski jezik, dr. Nadja Dobnik, prevajalka in predavateljica na Filozofski fakulteti in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.
Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.
Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.
Ste prepričani, da v slaščičarni res dišita sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se prek nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing, je bil Starbucks leta 1971. Petdeset let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih središčih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
Neveljaven email naslov