Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
928 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
»Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj. Ob pomoči prispevkov novinarjev in novinark Radia in televizije Slovenija je komentar tedna pripravila Nataša Štefe.
Kljub ostrim obsodbam z Zahoda, napovedanim sankcijam, odpovedim dogodkov in spoznanju, da smo se v četrtek zbudili v drugačno Evropo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obupano sporoča, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala sama. V svetu, ki naj bi temeljil na solidarnosti in mednarodnem pravu, je vedno bolj jasna diskrepanca med besedami, ki se lepo slišijo, in ravnanji, ki jih vodi zasledovanje vseh mogočih in zelo partikularnih interesov. In ne, kompasa ni izgubil samo Putin, gre za duh časa, za duh, ki se je izvil iz stekleničke, ker so ali pa smo se delali, da ga tam ni več. Pa še kako je, doma in v svetu, o čemer je v tokratni centrifugi razmišljala Maja Ava Žiberna. *Citat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega
Pravljičnih sedem olimpijskih medalj se slavi po Sloveniji, tudi pod budnimi očesi na lepem prijazne policije. Korona ukrepi so bili skoraj že zmehčani, samo še na hrvaško vladno letalo s slovenskim premierom je bilo treba počakati. Stavkajoče delavce v zdravstvu in socialni negi resorni minister Poklukar razume tako, da jih ne razume. Ljubljanski župan Janković je skupaj s piratom Johnnyjem Deppom ponosno blestel sredi Beograda. Mladi delajo samo še za lajke, na vseh ključnih pozicijah v državi pa imamo od tega tedna doktorje!
V zadnjih dneh je verjetno jutro nekoliko lažje premagovati tudi tistim, ki jim je načeloma vseeno za rane in zlate ure, ki so se za slovenske športnike na olimpijskih igrah dobesedno uresničile. Že tradicionalno vsaj približno ob zimski olimpijski termin sovpade slovenski kulturni praznik, kar so nekateri ob sončnem vremenu izkoristili za romanje v Prešernov rojstni kraj svet Marka, nekateri, ki so pa s kulturo poklicno povezani pa so razmišljali nekoliko manj, če sploh, prešerno. Valentin ima torej ključ do korenin volilnih list. Čeprav se verjetno marsikdo veseli 24. aprila, nas do tja loči še kar nekaj mučnih tednov. Ne slepimo se. Čeprav si predsednik Pahor želi drugače, bo kampanja, milo rečeno, podla. Nedvomno bo veliko zavajanj in jemanja iz konteksta. Zato bo treba biti previden. Za preverjanje izjav bo v post-resničnem obdobju treba napeti vse sile. Zdaj, ko bi ga spet najbolj potrebovali, da bi vladajočim in vsem nam tako kot vedno neposredno nastavil ogledalo, pa je zares odšel edinstven Marko Brecelj. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.
Bonboniera je po SSKJ: "lepa škatla z boljšimi bonboni" in tak paket pomoči je tudi lepa popotnica za aprilske volitve. 710 tisoč prebivalcev predstavlja približno 40% volilnih upravičencev. Centrifugira: Miha Lampreht.
Nepolitičnost montaže solarnih panelov v senci. Konjske izjave kralja. Reinkarnacija padle kraljice in upravljalec šahovnice. In ornitološke metafore. Tadej Košmrlj.
Dober mesec pred drugo obletnico razglasitve epidemije covid-19 pri nas in v drugih evropskih državah podiramo rekorde v številu okuženih. Šole, uradi, trgovine, bolnice delujejo, ne vemo pa, kaj bo prihodnji teden, ko napovedujejo vrh epidemije. Medtem je slovenska politika že usmerjena k enemu samemu cilju: aprilskim volitvam.
Na okroglo nekako sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami je dogajanje med strankami razgreto, prestopni rok za politične športnike se počasi izteka … Gneča je velika, število sedežev na avtobusih pa omejeno. Politika že dolgo spominja na šport, glavna disciplina pa je povečini, ali si za ali proti Janezu Janši. Kar po eni strani priča o idejni izpraznjenosti »anti janša politike«, po drugi strani pa to generirata prav ustroj in delovanje stranke SDS. Taka slovenska zanka kavlja 22. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
Ker nam življenje, kot smo ga poznali dolga leta, že lep čas polzi med prsti in ga v pandemičnem strahu nekako ne zmoremo več zgrabiti za roge, ni nič čudnega, da smo prehod v leto 2022 pospremili precej neprizadeto, bolj mimogrede … še koledar je pri tem malo pomagal, saj je vse minilo kar prek navadnega konca tedna.
Zadnji teden v letu je zvenel kot slaba reklama za volilno leto, ki ga povezujejo s pridevnikom super. Če je bil sploh kakšen skupni imenovalec treh bolj ali manj prijaznih televizijskih pogovorov, je to bila lastnost vseh sodelujočih, da ta pridevnik pripisujejo predvsem samim sebi.
V Centrifugi obelodanimo nekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, pregledamo program prihajajočega predvolilnega festivala z uveljavljenimi starimi in nekaterimi novimi alternativnimi skupinami ter med vznesenim poletom v vesolje razmišljamo o pravih božičnih zvezdah. Avtor: Jan Grilc
Vrh Evropske unije je pozval k usklajenemu boju proti novi različici korona virusa omicron, ki se širi zelo hitro. Evropski parlament, oziroma njegove levo sredinske in leve stranke, je sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri od vlade terja med drugim tudi, da zagotovi neodvisno delovanje javne RTV. Za svobodo misli pa je nagrado Andreja Saharova izročil zaprtemu ruskemu aktivistu Alekseju Navalnemu. Tedenski komentar je prispeval: Tomaž Gerden.
Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!
Resnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. A ker nam vsaj za zdaj nekulturna in amoralna institucionalna politika še ne kroji prostega časa, ob nastopu veselega decembra vseeno skušajmo najti nekaj tistega, kar nas v življenju navdihuje. Avtor: Gašper Andrinek
"Ni novica, če pes ugrizne človeka, novica je, če človek ugrizne psa. Ni novica, če čoln pluje po morju, novica je, ko se čoln vozi po cesti," tako Petkovo centrifugo začenja avtorica Tatjana Pirc, ki oddajo zaključuje z besedami: "Naj obstane in se razvija dobra javna radiotelevizija. In naj živi javnost, ki je njena zaveznica!" Med uvodom in zaključkom pa je zelo dramatično.
Za nami je en žalosten teden, še en žalosten teden - poln katastrofičnih novic, obupovanj, pozivov, prepričevanj prepričanih, teden moralno-etične inventure. Pa še kakšen voluhar se najde zraven. Ampak vprašanje, če se nas je vse skupaj dotaknilo na pravi način, ugotavlja Aleš Smrekar, ki ožema dogodke v tokratni Petkovi Centrifugi.
"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.
Z uničevanjem planeta si »kopljemo svoj lasten grob« je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.
Neznosno postaja življenje pod oblastjo, ki se ni sposobna distancirati od lastnih simptomov in napak ter jih reflektirati. Ali se vsaj – sem pa tja – zadržati v svoji napadalnosti. Neznosno pa predvsem utrujajoče. Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacije … gre za način vladanja, jaz imam prav, ker sem jaz. Ni samo pri nas, a človek bi kar stekel stran … Teden komentira Nataša Štefe.
Tako kot blato je živa materija tudi korupcija, ki spreminja agregatna stanja za vsako ceno ter zastruplja družbo, kot blato zastruplja podtalnico. Solidarnosti moramo vrniti vso težo besede, ki si jo zasluži, saj je zaradi nezaslišane politizacije povsem razvrednotena. Solidarnost moramo nujno začeti živeti, tako individualno predvsem pa institucionalno. In jo prenehati vlačiti po ustih, z njo žugati in opletati po volilnih programih.
Neveljaven email naslov