Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi očitki novinarjem o nepravilnostih, nedemokratičnosti, negospodarnosti in o mastnem služenju oziroma vojnem dobičkarstvu so do zdaj vedno doživeli ostre protinapade tako vodilnih kot njihovih privržencev, resničnih in namišljenih. Zdaj so postali realnost.
Teden komentira Gašper Andrinek.
Tako minister kot vlada bodo s politično spretnostjo z nami očitno še nekaj časa, kljub očitnim sprenevedanjem
Ivan Gale, uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, je v četrtek v oddaji Tarča razkril in uresničil strahove, ki so že vse od začetka spopadanja s krizo novega koronavirusa tleli med nami. Vsi očitki novinarjem o nepravilnostih, nedemokratičnosti, negospodarnosti in o mastnem služenju oziroma vojnem dobičkarstvu so vedno doživeli ostre protinapade tako vodilnih kot njihovih privržencev, resničnih in namišljenih. Zdaj so postali realnost.
A tako minister kot vlada bodo s politično spretnostjo z nami očitno še nekaj časa, kljub očitnim sprenevedanjem.
Ko sem nazadnje pripravljal Petkovo centrifugo, sem naivno upal, da bomo virus uspešno zamejili v nekaj mesecih, a še bolj naivno sem upal, da se bo skupaj z njim pobral tudi virus rasizma in sovraštva, česar so v zadnjih mesecih iz dneva v dan deležni vsi tisti, ki kritično mislijo s svojo glavo in ne nasedajo na slepo umetelnim predstavam politikov pred kamerami.
Mednarodna organizacija Novinarji brez meja navadno objavlja novice o razmerah v državah, v katerih svoboda govora in neodvisno novinarstvo nista besedni zvezi, ki ju tolerirajo režimi. Zdaj so skupaj še z nekaterimi drugimi uglednimi novinarskimi organizacijami objavili tudi skrb nad razmerami v Sloveniji. Vsakršen napad na novinarje je vreden najostrejših obsodb. V to spadata tudi vsakodnevno hujskanje in odkrito sovraštvo do našega ceha, ki je poklican za to, da preiskuje, nadzoruje in bdi nad delom oblasti, kot pes čuvaj. V takšnih razmerah še bolj kot kadar koli prej - tudi ob pomoči pogumnih žvižgačev.
Za virus korupcije bo treba na cepivo čakati še dolgo. Za virus strahu je cepivo na dlani: to je svoboda, ki s prihajajočim praznikom dneva upora kliče na plano. Za novi koronavirus pa ga bomo po najbolj optimističnih pričakovanjih dobili konec leta oziroma v začetku prihodnjega.
Do takrat bomo živeli z maskami, brez poljubov in objemov, kot je za Val 202 povedal italijanski infektolog Raffaele Bruno.
Do takrat ostanite doma, vklopite razum, saj bo prej ali slej treba zahtevati račune ... da pa bo čas hitreje minil, si ga lahko ob pomoči Dan D in poslušalcev Vala 202 tudi zapojete.
928 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Vsi očitki novinarjem o nepravilnostih, nedemokratičnosti, negospodarnosti in o mastnem služenju oziroma vojnem dobičkarstvu so do zdaj vedno doživeli ostre protinapade tako vodilnih kot njihovih privržencev, resničnih in namišljenih. Zdaj so postali realnost.
Teden komentira Gašper Andrinek.
Tako minister kot vlada bodo s politično spretnostjo z nami očitno še nekaj časa, kljub očitnim sprenevedanjem
Ivan Gale, uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, je v četrtek v oddaji Tarča razkril in uresničil strahove, ki so že vse od začetka spopadanja s krizo novega koronavirusa tleli med nami. Vsi očitki novinarjem o nepravilnostih, nedemokratičnosti, negospodarnosti in o mastnem služenju oziroma vojnem dobičkarstvu so vedno doživeli ostre protinapade tako vodilnih kot njihovih privržencev, resničnih in namišljenih. Zdaj so postali realnost.
A tako minister kot vlada bodo s politično spretnostjo z nami očitno še nekaj časa, kljub očitnim sprenevedanjem.
Ko sem nazadnje pripravljal Petkovo centrifugo, sem naivno upal, da bomo virus uspešno zamejili v nekaj mesecih, a še bolj naivno sem upal, da se bo skupaj z njim pobral tudi virus rasizma in sovraštva, česar so v zadnjih mesecih iz dneva v dan deležni vsi tisti, ki kritično mislijo s svojo glavo in ne nasedajo na slepo umetelnim predstavam politikov pred kamerami.
Mednarodna organizacija Novinarji brez meja navadno objavlja novice o razmerah v državah, v katerih svoboda govora in neodvisno novinarstvo nista besedni zvezi, ki ju tolerirajo režimi. Zdaj so skupaj še z nekaterimi drugimi uglednimi novinarskimi organizacijami objavili tudi skrb nad razmerami v Sloveniji. Vsakršen napad na novinarje je vreden najostrejših obsodb. V to spadata tudi vsakodnevno hujskanje in odkrito sovraštvo do našega ceha, ki je poklican za to, da preiskuje, nadzoruje in bdi nad delom oblasti, kot pes čuvaj. V takšnih razmerah še bolj kot kadar koli prej - tudi ob pomoči pogumnih žvižgačev.
Za virus korupcije bo treba na cepivo čakati še dolgo. Za virus strahu je cepivo na dlani: to je svoboda, ki s prihajajočim praznikom dneva upora kliče na plano. Za novi koronavirus pa ga bomo po najbolj optimističnih pričakovanjih dobili konec leta oziroma v začetku prihodnjega.
Do takrat bomo živeli z maskami, brez poljubov in objemov, kot je za Val 202 povedal italijanski infektolog Raffaele Bruno.
Do takrat ostanite doma, vklopite razum, saj bo prej ali slej treba zahtevati račune ... da pa bo čas hitreje minil, si ga lahko ob pomoči Dan D in poslušalcev Vala 202 tudi zapojete.
Spremenjeno podnebje režira vedno bolj tragične zgodbe po vsem svetu, po evforičnem političnem odzivu na poplave v Sloveniji, so se zdaj strokovno-birokratski postopki upočasnili. Preveč je paštet, premalo pa odločitev. Vse bolj obsežna nesreča nacionalnih razsežnosti postaja slovenski promet, je rešitev res dodatni pas na avtocestah? Banke so še naprej zmagovalke in potrošniki se menda počutijo solidno, pravi odgovor na čudnost sveta pa naj bo pisanje, branje in satira. Po Hribarju - Hribar!
Morje je nevarno in njegove nevihte so strašne, toda to ni bil nikoli zadosten razlog, da ostanemo na obali, je trdil sloviti pomorščak Ferdinand Magellan. Prvi septembrski teden se z varnih brežin proti neodkritim globinam znova podajajo šolarji in kot vsakič se ob tem tudi letos sprašujemo, ali jih kot družba opremljamo s pravimi orodji in veščinami. Po moralni zaušnici iz trebanjskega doma starejših je jasno, da izgubljamo znanja o tem, kako biti dober član skupnosti, po drugi strani pa tudi vse pogostejši alarmi v okolju razgaljajo našo nemoč in popolno odsotnost smisla za članstvo v naravnem ekosistemu sveta. Še vedno smo sicer lahko pogumni, toda kako je s pogumom v družbi nespameti?
Teden se je začel z obsežnimi padavinami, v večini države je padal le dež, na Bledu pa tudi velike obljube, ki so jih dostavili pod en dežnik zbrani evropski voditelji na Blejskem strateškem forumu. V Centrifugi Jan Grilc razmišlja o notranji in zunanji ter obvezni in prostovoljni solidarnosti, pa tudi o tem, kako se bomo v novem šolskem letu poslušali in slišali.
Naravna katastrofa, kakršne na naših tleh ne pomnimo, je razmahnila tudi solidarnost Slovencev neslutenih razsežnosti. Tudi če še niste sami prispevali kakšni humanitarni organizaciji, boste vključeni v sistem solidarnosti preko solidarnostnih sobot ali solidarnostnega prispevka. Da s solidarnostjo lahko premagamo vse ovire, smo v preteklosti že dokazali, ko smo pred političnim pogromom reševali Slovensko tiskovno agencijo, solidarnost in moč skupnosti še naprej potrebujemo pri reševanju RTV izpod političnih krempljev. Tako bomo s solidarnostjo in skupnimi naprezanji premagali tudi posledice ujm. Da nam razlogov za optimističen pogled v prihodnost ne bo zmanjkalo, pa lahko že danes za ogrevanje družno stiskamo pesti za najplemenitejše predstavnike domovine – športnike.
Številni se v teh dneh požrtvovalno trudijo odpraviti posledice obsežnih poplav. Obnova je verjetno že v fazi, ko bo treba natančno določiti obseg škode, tudi zato, da pravočasno dobimo obljubljena sredstva Evropske unije. Sanacija bo morala biti dolgoročna, da bi odpravili ali vsaj omilili škodo v poplavah, ki šele prihajajo. Že ta teden se je na primer nevihta znesla nad Zrečami.
Katastrofalne poplave so na površje spravile marsikaj, tudi najbolj osnovna vprašanja o naravi človeka. V Centrifugi o tem razmišlja Gorazd Rečnik.
Še en s frontalnimi napadi zaznamovan teden je skoraj za nami. Pred nami pa njegov pregled, bolj kot ne kronološki, od petka do petka. Ker če bi začeli na koncu, z današnjim (skoraj apokaliptičnim) dnevom, bi pri njem (in samo njem) tudi ostali. Tadej Košmrlj je … Ja, opral teden tokrat res ni prava besedna zveza.
Vreme je postalo prva in zadnja novica dneva. Neurja, nalivi, vetrovi, toča so ruvali drevesa, razbijali ceste, uničevali pridelek, trgali protitočno zaščito, razkrivali strehe, sprožali plazove in – da, tudi poškodovali ljudi. To je nova realnost, pravijo klimatologi, na to, da bo Slovenija lahko koridor za neurja, se bo treba navaditi.
Treba je rešiti Slovenijo. Tako je češko-francoski pisatelj Milan Kundera, od katerega se poslavljamo v teh dneh, naslovil svoje besedilo, ki ga je leta 1991 napisal za pariški Le Monde. Še vedno velja, da je treba rešiti Slovenijo. Rešujemo slovensko zdravstvo, pokojninski sistem, promet, kostanj pred Dramo, RTV … Treba pa je rešiti tudi svet. Kako neznosno težo ima reševanje, v centrifugi navihano opisuje Tatjana Pirc.
Sisteme, še posebej tiste, ki imajo velik vpliv na ljudi, pogosto vodijo posamezniki brez empatije. Poskušamo si nadeti rožnata očala, a na koncu pridemo do skupnega imenovalca, ki se imenuje diznifikacija.
Z grajskega hriba smo tudi letos poslušali topovske salve v počastitev tokrat že 32. rojstnega dne naše države. Ampak tokrat se nismo imeli časa razvnemati ob debatah o maslu in topovih, pa o napredku na nekaterih življenjskih področjih in nazadovanju na drugih, tudi o morebitnem stanju na mestu pri tretjih ne. Vso pozornost tistega prazničnega predvečera nam je vzel Wagner.
Ste se kdaj spraševali, kje se začne in konča mavrica? Ta raznovrsten naravni pojav že od nekdaj služi kot metafora in simbol številnim kulturam. Da skoraj nič ni črno-belo in da poleg številnih odtenkov sivine obstajajo tudi mavrične barve, dokazuje tudi teden, ki se končuje.
Če smo z izdatnim financiranjem zdravstvenih storitev razkrivali meje javnega zdravstva, smo veliko manj velikodušni, ko gre za prosveto ali upokojence.
Prvi polni junijski teden tega leta je bil kar bogat z bolj in manj pomembnimi dogodki. Saj veste, vsake oči imajo svojega malarja, tako da je pomembnost relativna. Za Aleša Smrekarja, ki je pripravil tokratno Petkovo centrifugo, je bil najpomembnejši ponedeljkov začetek vračanja v RTV normalnost. Če v tem ponorelem svetu sploh lahko govorimo o normalnosti. Ali o ugledu.
Čas teče in reke se ne da obrniti v svoji strugi, pomladni dan se neizogibno prevesi v poletnega. V toku s časom bredemo skozi iztekajoči se teden, oziraje se na leta, ki tečejo in niso drug drugemu enaka. Leto vlade, leto RTV, leto obljub … čakajoč dejanja, ki ne bodo le priložnostna gesta. Od najvišjega vrha sveta do razbeljenih afriških tal in vse do presvetlega in prezgodnjega neba.
Prosto po pokojnem pesniku Venu Tauferju: v naši zeleni vesoljski mlaki, živijo pravi vodenjaki … Uradujejo od Turčije do Rusije, tudi v Sloveniji jih imamo nekaj.
Glede na vreme, ne le zadnjega tedna, ampak celotnega maja, utegne ta Centrifuga pregoreti. O težavah, ki sta jih povzoročila dva sredozemska coklona predvsem na severovzhodu Slovenije, pa tudi viharnemu dogajanju na političnem prizorišču, kjer se politiki spet ukvarjajo le s preteklostjo in ne prihodnostjo.
Teden se je začel s tradicionalnim obredom kronanja Karla III., končal z največjim evrovizijskim televizijskim spektaklom, kamor se je uvrstila tudi slovenska skupina Joker Out. A maj ni samo mesec ljubezni, lepote in praznovanj. Sploh ne v Sloveniji, kjer se največkrat spremo prav zaradi praznikov, spomenikov in zgodovine. Golobova vlada se bojuje s političnimi tekmeci, predvsem pa z lastnimi obljubami in »časovnicami«. Zdaj ima na mizi še eno politično eksplozivno temo – novi spomenik osamosvojitve.
Minuli teden je imel dva obraza - najprej nedelovnega in praznično sproščenega, nato pa si je nadel bolj divjo in žal tudi krvavo podobo. Obdani smo bili z nasiljem. V Srbiji po dveh grozljivih napadih razmišljajo, kako bi se lahko orožja znebili, v Evropski uniji razmišljamo, kako bi ga lahko več proizvedli. Ob vseh dogodkih tedna, ki zelo realno in zelo boleče vplivajo na naša življenja, pa se bo na koncu v zgodovino verjetno vpisal le eden, ki nima nobenega vpliva na naš vsakdanji kruh in bodočnost.
Neveljaven email naslov