Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja.
Avtor: Luka Hvalc
O apokaliptičnosti eksplozije v Libanonu, lobistično-političnih 5G interesih, vinsko-marihuanski destilaciji in iskanju (meta)fizične svobode
“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?”
Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda.
Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje.
Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja.
928 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja.
Avtor: Luka Hvalc
O apokaliptičnosti eksplozije v Libanonu, lobistično-političnih 5G interesih, vinsko-marihuanski destilaciji in iskanju (meta)fizične svobode
“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?”
Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda.
Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje.
Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja.
Žal je že nekaj časa vsakodnevna tema medijev begunska problematika. Z njo se ukvarjajo predvsem mediji, bolj malo pa tisti, ki bi morali za te nesrečneže poskrbeti. To so dobro plačani politiki iz vseh držav Evropske skupnosti, ki sedijo v Evropskem parlamentu. Očitno imajo toliko dela sami s seboj, da bodo o begunski krizi resno razpravljali šele naslednji teden, čeprav je v EU do zdaj pribežalo že več kot 350 tisoč migrantov.
Aktualna begunska kriza, ki jo dobesedno v živo spremljamo že ves teden, se ni začela pred dnevi v Makedoniji, ampak se nas je, ker se dogaja na našem pragu, dotaknila bolj kot poročila v zadnjih letih s Sredozemlja. Morda tudi zato, ker gledamo posnetke ljudi, družin, otrok, mladostnikov, ki so še pred kratkim živeli čisto običajno življenje z vsem udobjem ki ga nudi 21. stoletje, danes pa si rešujejo golo življenje.
Ker so se napetosti v zgodbi arbitražnega »nesporazuma« v tem tednu malce pomirile, so si na ministrstvu za zunanje zadeve morda zaželeli kolektivni dopust. Z izjemo ministra jim ni uspelo, razpoloženje pa se je odmikalo daleč od brezbrižnosti.
Ker so se napetosti v zgodbi arbitražnega »nesporazuma« v tem tednu malce pomirile, so si na ministrstvu za zunanje zadeve morda zaželeli kolektivni dopust. Z izjemo ministra jim ni uspelo, razpoloženje pa se je odmikalo daleč od brezbrižnosti.
Že več kot tri tedne potekajo polemike o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Tokratni vrhunec je odločitev slovenske vlade, da izbiro novega slovenskega arbitra prepusti kar sodišču samemu. Hrvaška pa nič. Arbitraža je uradno ne zanima več. Ljubljanski Univerzitetni klinični center, daleč največja bolnišnica pri nas in tudi eno od naših največjih podjetij, je ta teden dobil novega upravnika oziroma vršilca dolžnosti. Iz tujine pa lahko žal poročamo le o katastrofah.
Že več kot tri tedne potekajo polemike o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Tokratni vrhunec je odločitev slovenske vlade, da izbiro novega slovenskega arbitra prepusti kar sodišču samemu. Hrvaška pa nič. Arbitraža je uradno ne zanima več. Ljubljanski Univerzitetni klinični center, daleč največja bolnišnica pri nas in tudi eno od naših največjih podjetij, je ta teden dobil novega upravnika oziroma vršilca dolžnosti. Iz tujine pa lahko žal poročamo le o katastrofah.
Fantastičen dan Pahorja in Kosorjeve, ki sta ga doživela ob sklenitvi arbitražnega sporazuma, se je spremenil v nočno moro Cerarja in Erjavca, ki ju je na cedilu pustil še Abraham, ko je po le nekaj dneh odstopil kot slovenski arbiter. Mirna kri in trda roka je recept, ki ga v arbitražnem viharju ponuja nekdanji predsednik republike Tuerk. Nihče pa nima recepta, ki bi ga predpisal 300 tisoč revnim Slovencem. Ti životarijo z nekaj sto evri na mesec. Zdi se, da je odpis dolgov najšibkejšim podoben učinku aspirina, ki ga predpisali obolelemu s pljučnico.
V teh dneh je Piranski zaliv postal ocean z velikim presežkom političnega planktona. Podrobnosti v Centrifugi!
Letošnji čas kislih kumaric je povsem drugačen. Zelo pestro poletje je, predvsem na političnem področju. V Bruslju je potekala razprava o razporeditvi 55 tisoč beguncev, ki naj bi jih sprejele evropske države. Nekatere države želijo sprejeti predvsem begunce katoliške veroizpovedi, druge predvsem ženske in otroke. Lahko bi rekli, da se obnašajo kot na tržnici.
Oxi Grkov na referendumu se je ta teden obrnil v nai grških poslancev. Grki so na referendumu glasovali predvsem proti varčevalnim ukrepom in ta teden dobili prav te. Glasovali so za upanje, dobili obljubo. Bolje rečeno obljubo obljube. Ali pa nadaljevanje tega, kar najbolje opisuje težko prevedljiva besedna zveza “extend and pretend”. Podaljševanje agonije s pretvarjanjem, da bo zdravilo, ki pet let ni delovalo, čudežno začelo učinkovati.
Izvor naših na videz nerazumnih odločitev je v računovodski logiki Evrope, na katero smo morali pristati, ker smo se doslej obnašali nerazumno. Vse skupaj zdaj saniramo na (Evropi) obljubljen nerazumen način. Obstaja tudi druga možnost, demonstracijo poskusa lahko ta teden iz Aten in Bruslja spremljamo v živo. Ampak ker smo se leta 2004 odločili za evropsko-računovodsko vizijo, se trenutno druga pot zdi ta trenutek še bolj neprimerna.
Sprejmete piškotke? Potem vas peljemo na spravno potovanje od Aten do Žalca. Na Kongresnem trgu v Ljubljani so v predprazničnem vzdušju postavili temelje spravnega spomenika. Predsednik države je v svojem slavnostnem govoru večkrat omenil spravo. Da je pomembna in nujna. Če smo res tako obremenjeni s preteklostjo, bo po vseh teh letih ukvarjanja z zgodovino, treba priznati, da ima Slovenija hudo posttravmatsko stresno motnjo, ki bi jo morali zdraviti s pomočjo psihoterapevtov in ne s politiki, ki za vsako rešitev najdejo problem …
Imamo nekaj podobnega asfaltiranim cestam, razmeram primeren finančni dolg, razmeram primeren zdravstveni sistem, razmeroma spodobno politično dogajanje in razmeroma jasno sliko, kako bi radi živeli. Razmeroma, res…
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Vse v tem tednu je močno spominjalo na veliko nogometno tekmo med ekipama globalnega in lokalnega. V obeh so se vrteli milijoni, le da so v eni odtekali, v drugi pa jih še čakajo. V pomanjkanju zadetkov smo vendarle videli zanimive predstave, veliko priložnosti iz prostih strelov in nekaj avtogolov, s katerimi so se osmešili igralci obeh ekip.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Od slovenskih zdravstvenih razprtij preko Makedonije in Dunaja nazaj v Slovenijo.
Svoboda ima veliko obrazov. Če prisluhnemo mladi in niti ne več zelo mladi generaciji, bi prisilni samostojni podjetniki brez dopustov, bolniških nadomestil in regresov, del svoje svobode raje zamenjali za varnost.
Neveljaven email naslov