Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšne lumparije bo prihodnja štiri leta počel stari oziroma novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, verjetno ve le on. Čeprav je bilo že večkrat dokazano, da je težko verjeti njegovim besedam, je vseeno treba njegove govore včasih jemati z vso resnostjo, čeprav niso povsem resni. Med kampanjo je poudarjal, da bo vladal z enostavnim načelom: če sem nekaj obljubil, bom to izpolnil.
Eden izmed Trumpovih uspehov je tudi to, da je ljudi prepričal, da se bori proti sistemu, ki zatira navadne, neopazne ljudi z zdravo kmečko pametjo. To so zdaj vrednote, ki štejejo. Demokracija in pravice žensk pa sta že preveč abstraktna pojma. Preveč woke oziroma prebujeno, bi kdo rekel.
Slovita umetnica Marina Abramović je v intervjuju pri Marcelu poudarila, da bi bil svet boljši brez Trumpa. Morda res potrebujemo več Gandijev, Mandel, Milanov in Quincijev. Nove junake. Ampak takšni so časi in morale. Toda kljub temu bodo pesmi tudi v takšnih časih. Pesmi o takšnih časih, če parafriziramo Brechta. Trumpova zlata doba bi lahko prinesla tudi svetobolje, ki bo dalo nove junake.
Tonska mojstrica: Nina Kač
Novinar: Gašper Andrinek, gasper.andrinek@rtvslo.si
928 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Kakšne lumparije bo prihodnja štiri leta počel stari oziroma novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, verjetno ve le on. Čeprav je bilo že večkrat dokazano, da je težko verjeti njegovim besedam, je vseeno treba njegove govore včasih jemati z vso resnostjo, čeprav niso povsem resni. Med kampanjo je poudarjal, da bo vladal z enostavnim načelom: če sem nekaj obljubil, bom to izpolnil.
Eden izmed Trumpovih uspehov je tudi to, da je ljudi prepričal, da se bori proti sistemu, ki zatira navadne, neopazne ljudi z zdravo kmečko pametjo. To so zdaj vrednote, ki štejejo. Demokracija in pravice žensk pa sta že preveč abstraktna pojma. Preveč woke oziroma prebujeno, bi kdo rekel.
Slovita umetnica Marina Abramović je v intervjuju pri Marcelu poudarila, da bi bil svet boljši brez Trumpa. Morda res potrebujemo več Gandijev, Mandel, Milanov in Quincijev. Nove junake. Ampak takšni so časi in morale. Toda kljub temu bodo pesmi tudi v takšnih časih. Pesmi o takšnih časih, če parafriziramo Brechta. Trumpova zlata doba bi lahko prinesla tudi svetobolje, ki bo dalo nove junake.
Tonska mojstrica: Nina Kač
Novinar: Gašper Andrinek, gasper.andrinek@rtvslo.si
More (hrv.) ali more (sl.) ali more (ang.) – tu je kleč! Tale tedenska centrifuga bi morala biti prva po obdobju kislih kumaric in pasjih dni, taka, ki bi nas postopno vračala v vsakdanjo rutino – če bi ta od marca 2020 sploh še obstajala. Pa očitno ne več. Nekdaj so bili namreč tole dnevi, ko so starši šolarjev že imeli pogrizene nohte od šolskih nabav in razmišljanja o tem, kako bo, ko bo treba na hitro spet v šolo. Zdaj pa jih najbolj skrbi, da se čas do odhoda v šolo ne bi kaj podaljšal.
Tombola življenja se igra ne glede na to, kje na svetu ste. Vsakemu je naklonjena drugače. Tombola Centrifuge pa tokrat ni bila naklonjeni ministrici Aleksandri Pivec, ki do konca redakcije te oddaje še ni odstopila, ostalim regijskim samodržcem,izstrelitvi ruskega cepiva Sputnik, potapljajočem se tankerju na Mavriciju in nešteto drugim novicam, ki ste jih skoraj zagotovo zamudili. So pa na tomboli zadeli samoržci nove šole, ki se jim očitno toži po starih časih, zapakiranih v celofan. Tako tombolo kot centrifugo sta vrtela tonski mojster Gašper Loborec in novinar Gašper Andrinek.
“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja. Avtor: Luka Hvalc
Smo v petem mesecu novega štetja. Štetja okužb, žarišč, zbolelih, hospitaliziranih, prebolelih. Peti mesec nenormalne normalnosti. Živimo v obdobju umetnikov interpretacije, ki naj ob svojih polpolnih in polpraznih kozarcih še naprej ugotavljajo, ali je Mars naša prihodnost ali preteklost. "Če bo uzakonjeno zavijanje pri rdeči, bo zmagal tisti, ki bo najglasneje trobil."
Po petih dneh pogajanj so voditelji sedemindvajsetih evropskih držav dosegli dogovor o sedemletnem proračunu unije in skladu za obnovo. Kompromis je dosežen, če so z dogovorom vsi ali malce nezadovoljni, ali pa če so vsi zadovoljni. Po tokratnem evropskem vrhu se je, kot za zdaj kaže, zgodilo to zadnje. Zmagovalci so vsi. Prvič naj bi bil dogovor o proračunu povezan s podnebnimi cilji in s spoštovanjem vladavine prava. Potem pa so interpretacije različne … in tudi sprenevedanja. Sprenevedanje madžarskega premiera Viktorja Orbana in druščine ter sprenevedanja Evropske unije – z jedrnimi, varčnimi ali kakor jim želite reči – članicami na čelu, ki ostaja v primežu politične impotentnosti. Komentar je pripravila Nataša Štefe.
Obramboslovec Janša je uspešen strateg, odpira fronte drugo za drugo tako, da zmede svoje politične nasprotnike in ti lahko samo tavajo od enega do drugega odprtega spopada, nepripravljeni na dobro premišljene poteze druge strani. Javna razprava o spremembah medijske zakonodaje, ki je ta teden dvignila največ prahu, je zdaj podaljšana do 5. septembra, ampak v tej vojni z mediji, ki jo je predsednik vlade napovedal že v začetku maja, strokovna javnost in argumenti nimajo vloge – tako kot tudi skorajda na vseh drugih bojiščih, gradbiščih. Samo upamo lahko, da se bo med počitnicami, ki se za parlamentarce začenjajo ta konec tedna, prah z gradbišč toliko polegel, da bo slika postala bolj jasna in bodo spregledali tudi tisti poslanci, ki še imajo zdravo kmečko pamet in razmišljajo s svojo glavo.
Slovenija in tudi številne druge države se soočajo povečanjem števila okužb s koronavirusom. Komaj smo se navadili na bolj omiljene ukrepe, se bomo verjetno morali spet na bolj trde metode za preprečitev širjenja te nadloge. V Srbiji so zaradi takih ukrepov in tudi splošnega nezadovoljstva z oblastjo izbruhnile demonstracije. V oddaji lahko slišite glasbo znanega italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja. Žal z razlogom, kajti ta teden se je v 92- letu starosti poslovil s tega sveta. Njegov rojak, z oskarjem nagrajeni režiser Paolo Sorrentino, je ob njegovi smrti povedal nekaj toplih besed o tem glasbeniku. "Moriccone je bil eden od redkih genijev, ki jih je imela ta dežela , to ve vsak. Bil je zadržana, skromna osebnost. Zaradi tega je bil še bolj poseben, kajti lahko bi govoril o svojih velikih dosežkih, a je raje ostajal v ozadju. To je v teh časih redka lastnost." Res, skromnost v teh čudnih časih ni zaželena. Teden komentira Tomaž Gerden.
Ta teden smo od italijanskih policistov izvedeli, da uporabnike sintetičnih drog v Evropi zalagajo skrajneži islamske države. Dolgotrajna uporaba amfetaminov med drugim povzroča poškodbe notranjih organov in možganov, kaj pa džihadisti še primešajo zraven, je prepuščeno njihovi kruti domišljiji, za katero vemo, da nima meja. Brez meja pa je tudi, sicer veliko prijaznejša, morda celo preveč, domišljija predsednika Pahorja, ki se je ta teden z vlakom odpravil na Madžarsko. Medtem pa so Madžari postali lastniki še enega medija v Sloveniji, ki je padel v roke oligarha, ki je tesno povezan z vladajočo stranko Fidesz, katere predsednik ima zelo rad zemljevide velike Madžarske. Toda v Sloveniji se je dogajalo tako veliko, da za dogodke izven meja v Petkovi centrifugi ni prostora. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Gorazd Rečnik.
Nekje med topovi, virusi in sajenjem rožic se zadnje čase vijejo slovenske stezice. Preventivno ograjeni Kongresni trg je bil ob državni proslavi priča politiki 20.20. Neue Politische Kunst, nova politična umetnost*, politična umetnost možnega, pod krinko dnevnih provokacij in izrednih razmer, išče predvsem prostor za ozke interese. In bolj ali manj uspešno zamegljuje resnično pomembna polja razprave.Protestniki so uporniške moči strnili pod Prešernovim obličjem. Večina udeležencev alternativne proslave, tudi za njeno politizacijo so s svojo prisotnostjo poskrbeli nekateri opozicijski politiki, je nezadovoljna z državo in vlado. Med alternativce so se pomešali samooklicani patrioti v rumenih jopičih. Z očitnim namenom provokacije in z iztegnjenimi tetoviranimi desnicami nekaj jeznih fantov. Avtor: Luka Hvalc
S pomočjo starih dobrih slovenskih pregovorov se spominjamo dogodkov preteklega tedna.
Ne morem dihati! Pretresljiva prošnja temnopoltega Georga Floyda, ki se je pod kolenom policista zaman boril za življenje je bila očitno neke vrste sprožilec. Ne samo v Združenih državah Amerike. Na ulicah svetovnih prestolnic so se v minulih dneh zbirale množice ljudi, ki očitno čutijo, da ne morejo več zadihati s polnimi pljuči. Od kod prihaja vsa ta jeza? V Petkovi centrifugi analizira Tanja Starič.
Epidemije je uradno konec, vendar previdnost ostaja v veljavi. Življenje pod slovenskim nebom se normalizira. Gospodarstvo išče poti okrevanja, ohranjajo pa se stare politične delitve kot tudi vztrajanje na okopih; tako znotraj parlamenta kot zunaj njega. Tudi o tem v tokratni Petkovi centrifugi.
V šolskih in poslanskih klopeh je spet živ-žav. Malo z maskami in ukrepi, malo pa ne. Čeprav je uradno epidemije konec, konca koronaukrepov še ni na vidiku. Pravzaprav se zdi, da je kriza le na področjih, kjer je tako lažje in bolj priročno.
Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.
V loncu poleg tistega, v katerem se že 30 let kuha žaba, se 30 let kuha tudi mula. In kdor je morebiti mislil, da se bo mula skuhala prej kot žaba, prav veliko o razmerah v Sloveniji ne ve. Centrifugo vrti Tadej Košmrlj.
Treba je priznati, da je tale zadnji teden, čeprav se je začel delavsko praznično, prinesel več novega v naše opustošeno življenje - kot prej ves mesec. Več pa v tokratni Centrifugi na Valu 202. Teden je opral Damjan Zorc.
Vsi očitki novinarjem o nepravilnostih, nedemokratičnosti, negospodarnosti in o mastnem služenju oziroma vojnem dobičkarstvu so do zdaj vedno doživeli ostre protinapade tako vodilnih kot njihovih privržencev, resničnih in namišljenih. Zdaj so postali realnost. Teden komentira Gašper Andrinek.
Kar malo utrujeni smo že od govorjenja o koronavirusu. Papež Frančišek je v velikonočnem nagovoru še posebej omenil mrtve, njihove svojce, bolne in požrtvovalno zdravstveno osebje, ki se bori s koronavirusom. Morda se zadeve že malo premikajo na bolje, a treba bo še potrpeti. V soboto pa je dotrpel priljubljeni upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Epidemija se, upamo, počasi umirja, vlada pa že z vso silo odpira ideološke fronte. Se še spomnite zagotovil, da bo ta vlada morala stati na vsebini, ne na ideološkem izključevanju?! Mesec po tem Urad vlade za komuniciranje že piše depešo, ki se tri desetletja po prvih večstrankarskih volitvah še vedno vrti okrog večne teme največje politične stranke – mrež nekdanjega komunističnega režima. Kot da bi se del politične elite zataknil nekje v času, času, iz katerega izhaja sam. Tarča depeše so mediji, v prvi vrsti z javnim servisom, katerega oddajo pravkar poslušate. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Neveljaven email naslov