Zakaj si tudi po padcu berlinskega zidu politična levica zasluži znanstveno-raziskovalno pozornost

Pred slabimi tremi desetletji se je kaj lahko zdelo, da vprašanje levice, levičarske politične teorije in prakse ni nikakršno vprašanje več, da ga je padec berlinskega zidu za vse večne čase zadovoljivo rešil. No, danes, ko ugotavljamo, da se zgodovina le ni končala leta 1989; ko se v globalnem kontekstu soočamo s skokovitim povečevanjem socialne neenakosti; ko nove, pametne tehnologije prinašajo grožnjo ukinitve milijonov obstoječih delovnih mest; in ko nam grozi ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti, se, nasprotno, zdi, da je levica v vsem svojem razponu, od klasične socialdemokracije do različnih oblik anarhizma ponovno vredna temeljite znanstveno-raziskovalne pozornosti. In prav tem vprašanjem se v zadnjem času intenzivno posveča dr. Cirila Toplak, gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Toplakova je magistrirala iz humanističnih ved na newyorški državni univerzi v Buffalu, doktorirala pa iz zgodovine in mednarodnih odnosov na pariški Sorbonni. Od leta 2001 dela na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi predstojnica Centra za politično teorijo. Na fakulteti sicer predava zgodovino evropske ideje in zgodovino politične misli na Slovenskem, pred nekaj meseci pa se je vrnila iz Združenih držav, kjer je raziskovala tamkajšnja alternativna levičarska gibanja in oblike družbenosti pri staroselskih skupnostih.