Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jan Jona Javoršek znanstvenikom, industriji in raziskovalcem svetuje, naj za obdelavo občutljivih podatkov uporabljajo javno superračunalniške infrastrukture v Evropi ali doma.
Na področju znanosti, šolstva, industrije in podjetniškega raziskovanja v zasebnem sektorju je raba superračunalnikov in zmogljivih računalniških gruč nekaj vsakdanjega. Superračunalniki računajo hitreje, uporabljajo več procesorjev in velika podatkovna polja, ohlajajo pa jih velikanske klimatske naprave. Dr. Jan Jona Javoršek je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan, kjer se s superračunalniki in računalniškimi gručami ukvarjajo že vrsto let. V oddaji smo se z njim pogovarjali o tem, kdo so pravzaprav uporabniki superračunalnikov in na kakšen način računalniške gruče izboljšujejo naša življenja.
Kdor uporablja pametni telefon, pametni termostat, morda celo pametno ključavnico za dom, nevede uporablja modele, ki so bili razviti v velikih superračunalniških sistemih. Dejstvo je, da človeška družba proizvaja vedno več podatkov in da za njihovo obdelavo potrebujemo čedalje zmogljivejše računalnike. Sekvenca posameznikovega človeškega genoma denimo obsega približno sto gigabajtov, pri čemer v zadnjih letih genetska analiza in medicinska diagnostika s pomočjo superračunalnikov obeta neverjetne možnosti.
Superračunalniško infrastrukturo je danes mogoče najeti pri velikih mednarodnih korporacijah, kot so Amazon, Google ali Microsoft, a obdelava velikega podatkovja odpira tudi veliko vprašanj. Kaj bo z našo zasebnostjo? Kdo jamči, da raziskovalcem, industriji ali znanstvenikom ne bodo ukradli dragocenega dela oziroma vohunili za občutljivimi industrijskimi podatki? Kakšne strateške interese ima pri tem tudi država?
V Sloveniji deluje nacionalno superračunalniško omrežje SLING, ki se povezuje tudi z drugimi omrežji in projekti na evropski ravni in po svetu. Evropska unija na področju podatkov skuša storiti korak naprej z odprtim evropskim znanstvenim oblakom EOSC, ki bo skušal s pomočjo evropske akademske mreže GÉANT okrepiti infrastrukturo za obdelavo podatkov in z iniciativo pod okriljem Evropske superračunalniške organizacije EuroHPC, ki povezuje evropske države v skupna vlaganja v superračunalniško infrastrukturo, primerljivo z ameriško ali kitajsko. V Sloveniji so Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu so nosilci projekta HPC RIVR, v okviru katerega bomo v Sloveniji v sodelovanju z EuroHPC gradili napredne podatkovne in superračunalniške infrastrukture v vzhodni regiji. “Ta oblika sodelovanja je zelo povezala posamezna središča in skupine v Sloveniji, tudi SLING, in mislim, da bomo v roku petih let dosegli zelo dobre rezultate. Ne samo zaradi boljše infrastrukture, temveč predvsem zaradi boljšega sodelovanja. Ta projekt je namreč izjemnega pomena za vso Slovenijo, ne samo za Maribor in vzhodno regijo,” je prepričan dr. Jan Jona Javoršek.
911 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Dr. Jan Jona Javoršek znanstvenikom, industriji in raziskovalcem svetuje, naj za obdelavo občutljivih podatkov uporabljajo javno superračunalniške infrastrukture v Evropi ali doma.
Na področju znanosti, šolstva, industrije in podjetniškega raziskovanja v zasebnem sektorju je raba superračunalnikov in zmogljivih računalniških gruč nekaj vsakdanjega. Superračunalniki računajo hitreje, uporabljajo več procesorjev in velika podatkovna polja, ohlajajo pa jih velikanske klimatske naprave. Dr. Jan Jona Javoršek je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan, kjer se s superračunalniki in računalniškimi gručami ukvarjajo že vrsto let. V oddaji smo se z njim pogovarjali o tem, kdo so pravzaprav uporabniki superračunalnikov in na kakšen način računalniške gruče izboljšujejo naša življenja.
Kdor uporablja pametni telefon, pametni termostat, morda celo pametno ključavnico za dom, nevede uporablja modele, ki so bili razviti v velikih superračunalniških sistemih. Dejstvo je, da človeška družba proizvaja vedno več podatkov in da za njihovo obdelavo potrebujemo čedalje zmogljivejše računalnike. Sekvenca posameznikovega človeškega genoma denimo obsega približno sto gigabajtov, pri čemer v zadnjih letih genetska analiza in medicinska diagnostika s pomočjo superračunalnikov obeta neverjetne možnosti.
Superračunalniško infrastrukturo je danes mogoče najeti pri velikih mednarodnih korporacijah, kot so Amazon, Google ali Microsoft, a obdelava velikega podatkovja odpira tudi veliko vprašanj. Kaj bo z našo zasebnostjo? Kdo jamči, da raziskovalcem, industriji ali znanstvenikom ne bodo ukradli dragocenega dela oziroma vohunili za občutljivimi industrijskimi podatki? Kakšne strateške interese ima pri tem tudi država?
V Sloveniji deluje nacionalno superračunalniško omrežje SLING, ki se povezuje tudi z drugimi omrežji in projekti na evropski ravni in po svetu. Evropska unija na področju podatkov skuša storiti korak naprej z odprtim evropskim znanstvenim oblakom EOSC, ki bo skušal s pomočjo evropske akademske mreže GÉANT okrepiti infrastrukturo za obdelavo podatkov in z iniciativo pod okriljem Evropske superračunalniške organizacije EuroHPC, ki povezuje evropske države v skupna vlaganja v superračunalniško infrastrukturo, primerljivo z ameriško ali kitajsko. V Sloveniji so Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu so nosilci projekta HPC RIVR, v okviru katerega bomo v Sloveniji v sodelovanju z EuroHPC gradili napredne podatkovne in superračunalniške infrastrukture v vzhodni regiji. “Ta oblika sodelovanja je zelo povezala posamezna središča in skupine v Sloveniji, tudi SLING, in mislim, da bomo v roku petih let dosegli zelo dobre rezultate. Ne samo zaradi boljše infrastrukture, temveč predvsem zaradi boljšega sodelovanja. Ta projekt je namreč izjemnega pomena za vso Slovenijo, ne samo za Maribor in vzhodno regijo,” je prepričan dr. Jan Jona Javoršek.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost profesor Dušan Jurc, vodja oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Študiral in doktoriral je na ljubljanski biotehniški fakulteti, na kateri zdaj predava; njegovo ožje raziskovalno področje je fitopatologija. Slovenska in evropska naravovarstvena in gozdarska stroka se zlasti v zadnjem obdobju srečujeta z alarmantnim porastom škodljivcev in bolezni, tako zaradi klimatskih sprememb kot zaradi vnašanja tujerodnih organizmov. Z doktorjem Dušanom Jurcem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost arheolog Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Vrsto let raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami, še posebej ga zanima duhovni svet prazgodovinskih kultur. Prav tako že dolgo preučuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami; v ospredju teh raziskav sta misijonarja Friderik Baraga in Ignacij Knoblehar. S kustosom Markom Frelihom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Luka Vidmar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Proučuje književnost, likovno umetnost in kulturo baroka na Slovenskem, vodil je projekt o neraziskani nemški in latinski književnosti iz tega časa in raziskoval dejstva o požigu protestantskih knjig.
V podobah znanja bo tokrat gost raziskovalec doktor Ivan Jerman s Kemijskega inštituta,kjer vodi skupino za razvoj premazov. Ukvarjajo se zlasti z razvojem komponent, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Med pomembne mednarodne dosežke na področju sončne energije štejejo sodelovanje s podjetji iz Nemčije, Švice, Norveške in zlasti Izraela. Jerman je avtor sedmih patentov, za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad. Z njim se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja naša mednarodno priznana raziskovalka profesorica Ines Mandić Mulec z ljubljanske Biotehniške fakultete. Raziskuje medcelično komuniciranje in socialno mikrobiologijo, prav ta spoznanja pa pridobivajo na pomenu, saj je le tako mogoče razumeti mikrobe kot ene najpomembnejših oblik življenja na našem planetu. Te raziskave so pomembne za farmacijo, ekologijo, medicino in druga področja. Z raziskovalko Ines Mandič Mulec se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost Matija Križnar, višji kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Ob strokovnem delu v muzeju se ukvarja s paleontološkimi raziskavami, raziskuje zlasti fosilne vretenčarje, glavonožce in fosilni les, ukvarja se tudi z zgodovino paleontologije na slovenskih tleh in z zgodovino rudarjenja v naših krajih. Veliko tudi piše in objavlja v poljudnoznanstvenih revijah. Z Matijo Križnarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost mednarodno uveljavljeni izumitelj in inovator v gradbeništvu inženir Ivan Klaneček. Je avtor več kot 60 inovacij gradbene tehnologije, tehnike in materialov, zlasti kar zadeva hidroizolacije in zaščito stavb. Zmagoval je na natečajih po vsem svetu, pri nas je med drugim sodeloval z Darsom pri graditvi avtocestnega križa in saniral samostan v Kostanjevici na Krki. Večji del njegovih specialnih znanj je posvečen obnovi in zaščiti kulturnozgodovinskih stavb. V sodelovanju s partnerji iz tujine razvija trajnostne, do okolja prijazne gradbene materiale. Ivana Klanečka je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V oddaji PODOBE ZNANJA bomo tokrat gostili zgodovinarja Matjaža Bizjaka iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Proučuje zgodovino srednjega veka na naših tleh, posebej se ukvarja z gospodarsko in posestno ureditvijo srednjeveških zemljiških gospostev, z merskimi in denarnimi sistemi ter historično topografijo. Med drugim je pisal o zgodovini turjaškega gospostva ter o posestvih briksenske in freisinške škofije pri nas. Z zgodovinarjem Matjažem Bizjakom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost doktor Miran Gaberšček, Vodja oddelka za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu, profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani ter vodja Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije. Ukvarja se z raziskavami materialov za energetski sektor in za zdravje, skupaj s sodelavci proučuje najsodobnejše in najobetavnejše materiale za baterije in gorivne celice. Sodelujejo z največjimi svetovnimi firmami na področju energetike in tudi s slovenskimi podjetji.
Neveljaven email naslov