Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stereotipne podobe "prave" ženske ali "pravega" moškega so omejujoče za vse, poudarja sociologinja dr. Jasna Podreka
Slovenija je v zadnjem poročilu svetovnega gospodarskega foruma na področju enakopravnosti spolov z enajstega padla na šestintrideseto mesto. Kljub dobri zakonodaji se v praksi razmere pri nas slabšajo. Tako so denimo na področju izobraževanja ženske izredno uspešne, vendar se to ne izrazi tudi na trgu dela. Na vodilnih položajih še naprej prevladujejo moški, ki so za enako delo bolje plačani, hitreje napredujejo ter jih nihče ne sprašuje, kdaj nameravajo imeti družino. Najverjetneje zato, ker se predpostavlja, da bodo potencialne dodatne družinske obremenitve avtomatično prevzele njihove partnerke. Ženske namreč se – drugače kot moške in v nasprotju z zakonodajo – o tem še vedno sprašuje. Po raziskavah ženske še vedno opravijo trikrat več neplačanega skrbstvenega dela doma in imajo tako vedno znova slabše izhodišče za posvečanje karieri. Iz začaranega kroga slabših izhodšišč za polno sodelovanje žensk v družbi in s tem tudi na položajih, ki ključno usmerjajo nadaljni razvoj drube, se očitno ne bomo kaj kmalu izvili. Kljub več kot stoletnim prizadevanjem za enakopravnost ta ostaja nedosežena, trendi zadnjih let pa na tem področju napovedujejo še precej bolj težavne čase.
904 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Stereotipne podobe "prave" ženske ali "pravega" moškega so omejujoče za vse, poudarja sociologinja dr. Jasna Podreka
Slovenija je v zadnjem poročilu svetovnega gospodarskega foruma na področju enakopravnosti spolov z enajstega padla na šestintrideseto mesto. Kljub dobri zakonodaji se v praksi razmere pri nas slabšajo. Tako so denimo na področju izobraževanja ženske izredno uspešne, vendar se to ne izrazi tudi na trgu dela. Na vodilnih položajih še naprej prevladujejo moški, ki so za enako delo bolje plačani, hitreje napredujejo ter jih nihče ne sprašuje, kdaj nameravajo imeti družino. Najverjetneje zato, ker se predpostavlja, da bodo potencialne dodatne družinske obremenitve avtomatično prevzele njihove partnerke. Ženske namreč se – drugače kot moške in v nasprotju z zakonodajo – o tem še vedno sprašuje. Po raziskavah ženske še vedno opravijo trikrat več neplačanega skrbstvenega dela doma in imajo tako vedno znova slabše izhodišče za posvečanje karieri. Iz začaranega kroga slabših izhodšišč za polno sodelovanje žensk v družbi in s tem tudi na položajih, ki ključno usmerjajo nadaljni razvoj drube, se očitno ne bomo kaj kmalu izvili. Kljub več kot stoletnim prizadevanjem za enakopravnost ta ostaja nedosežena, trendi zadnjih let pa na tem področju napovedujejo še precej bolj težavne čase.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili inženirja gozdarstva Tomaža Miheliča, varstvenega ornitologa na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Je vodja projekta Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, poleg tega tudi pripravlja popis ptičjih vrst. Je avtor več strokovnih razprav in referatov ter mnogih poljudnih člankov na temo ptic. Z ornitologom Tomažem Miheličem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost fizik Janez Štrancar, vodja programske skupine za eksperimentalno biofiziko kompleksnih sistemov na Inštitutu Jožefa Stefana. Preučuje zlasti biološke membrane, supramolekulske strukture, biokompatibilnost, nanomateriale in antimikrobne lastnosti materialov. Raziskave, ki potekajo v njegovi programski skupini, imajo tudi številne aplikativne vidike, med drugim v medicini, farmaciji in varni izdelavi živil. Z biofizikom Janezom Štrancerjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Naš gost v Podobah znanja bo tokrat doktor Borut Vrščaj, predstojnik oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Doktor Vrščaj je docent za področje pedologije ter rabe in varstva tal na fakulteti za kmetijstvo univerze v Mariboru ter na visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Preučuje tla kot naravni vir in temelj kopenskih ekosistemov, ukvarja se s pedologijo, z ekologijo in varstvom tal ter z modeliranjem talnih parametrov, s pedološkim kartiranjem in informatiko na tem področju. Z doktorjem Borutom Vrščajem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost fizik doktor Tomaž Gyergyek, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Doktor Gyergyek je tudi višji znanstveni sodelavec in vodja laboratorija za fiziko plazme na Odseku za reaktorsko fiziko Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z njim bomo med drugim pobliže spoznali tematiko pridobivanja energije z jedrsko fuzijo, pri čemer je pomembno razumevanje in obvladovanje fizike plazme, prav tako so raziskave plazme pomembne za astrofiziko in za številna druga teoretična in aplikativna področja. S fizikom Tomažem Gyergyekom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo uglednega slovenskega raziskovalca, profesorja Marka Muniha z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, kjer je predstojnik Laboratorija za robotiko in Vodja programske skupine Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju. Doktor Munih ima prijavljenih pet patentov. Njegovi članki so pogosto citirani v svetovni literaturi s tega področja, njegova knjiga o robotiki, ki jo je pred leti izdal pri založbi Springer, pa je na seznamih najkakovostnejše svetovne znanstvene literature. Z doktorjem Markom Munihom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat naš gost profesor Tadej Tuma z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, na kateri je predstojnik Katedre za elektroniko in vodja Laboratorija za računalniške metode v elektroniki. Ukvarja se z računalniškim načrtovanjem in optimizacijo vezij, z mikrokrmilniškimi sistemi ter s programiranjem v realnem času. Veliko deluje v raziskovalnih projektih in programih na področju telekomunikacij. Elektrotehnika dr. Tadeja Tumo je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost sociolog doktor Milko Poštrak, docent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji konceptov in teorij socialnega dela, pozornost posveča zlasti mladim, zanimajo ga življenjski svetovi mladine, subkulture in ustvarjalnost. V soavtorstvu je napisal učbenik Uvod v socialno delo, v njegovi bibliografiji so med drugim naslovi Uporniške mladinske subkulture – razkazovanje lastne drže, Razsežnosti ustvarjalnosti, Kje so subkulture danes in Nove perspektive sociologije kulture. Z doktorjem Milkom Poštrakom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo gost profesor Borut Božič, dekan Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Doktoriral je s področja klinične imunobiologije in ima mednarodno priznani naziv evropski specialist klinične kemije in laboratorijske medicine. Njegovo delo je bilo vrsto let povezano z laboratorijem za imunologijo revmatizma na Revmatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra. Prejel je več priznanj, med njimi nagrado Evropskega združenja za boj proti revmatizmu. S profesorjem Borutom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov