Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S prof. dr. Hojko Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije o sodobnih pristopih genetskega varstva gozdov
Pred podnebnimi spremebami se danes ne moremo skriti. To še toliko bolj velja za gozdove, ki se ne morejo nikamor umakniti, kot razmere postanejo prevroče, je dežja manj, ektremnih vremenskih dogodkov pa vse več. Napovedi kažejo, da slovenske gozdove čakajo velike spremembe. Bukev, ki denimo danes kraljuje trem četrtinam slovenskih gozdov, bo čez nekaj desetletij morda prevladovala le še v tretjini. Naravna obnova gozdov, ki je bila dolgo temelj slovenske gozdarske šole, zaradi spreminjajočih se pogojev in obsežnih naravnih nesreč, kot so žledolomi, vetrolomi ali podlubniki, sama po sebi ne more več zagotavljati kvalitetnega obnavljanja gozdov. Potrebno je premišljeno poskrbeti za kar največjo genetsko pestrost. Tako z vidika čim večjega števila različnih drevesnih vrst, kot tudi znotraj posameznih vrst. Kajti, če so denimo mlade bukve, ki danes odganjajo na čistini po nekem vetrolomu, vse bolj ali manj med seboj v sorodu, to za dolgoročno odpornost novega gozda ne pomeni nič dobrega. Dr. Hojka Kraigher, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti išče načine, kako zagotoviti, da bodo slovenski gozdovi na nedpredvidljivo prihodnost kar najbolje pripravljeni.
911 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
S prof. dr. Hojko Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije o sodobnih pristopih genetskega varstva gozdov
Pred podnebnimi spremebami se danes ne moremo skriti. To še toliko bolj velja za gozdove, ki se ne morejo nikamor umakniti, kot razmere postanejo prevroče, je dežja manj, ektremnih vremenskih dogodkov pa vse več. Napovedi kažejo, da slovenske gozdove čakajo velike spremembe. Bukev, ki denimo danes kraljuje trem četrtinam slovenskih gozdov, bo čez nekaj desetletij morda prevladovala le še v tretjini. Naravna obnova gozdov, ki je bila dolgo temelj slovenske gozdarske šole, zaradi spreminjajočih se pogojev in obsežnih naravnih nesreč, kot so žledolomi, vetrolomi ali podlubniki, sama po sebi ne more več zagotavljati kvalitetnega obnavljanja gozdov. Potrebno je premišljeno poskrbeti za kar največjo genetsko pestrost. Tako z vidika čim večjega števila različnih drevesnih vrst, kot tudi znotraj posameznih vrst. Kajti, če so denimo mlade bukve, ki danes odganjajo na čistini po nekem vetrolomu, vse bolj ali manj med seboj v sorodu, to za dolgoročno odpornost novega gozda ne pomeni nič dobrega. Dr. Hojka Kraigher, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti išče načine, kako zagotoviti, da bodo slovenski gozdovi na nedpredvidljivo prihodnost kar najbolje pripravljeni.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja doktorica Marija Sollner Dolenc, redna profesorica za področje farmacevtske kemije na ljubljanski fakulteti za farmacijo. Raziskovalno pot je začela na področju načrtovanja učinkovin z morebitno uporabnimi biološkimi lastnostmi. V zadnjem obdobju se ukvarja zlasti s hormonskimi motilci, ki jih je v sodobnem okolju čedalje več in ki imajo lahko že v izjemno majhnih količinah negativen vpliv na zdravje in razvoj. Z doktorico Marijo Sollner Dolenc se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo znanstvenega svetnika doktorja Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino. Raziskovalno se osredotoča na problematiko Druge svetovne vojne; je tudi docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in predava v okviru programa Kulturna zgodovina. Objavil je več monografij in knjižnih del: med njimi: Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom, Slovensko nacionalno vprašanje med 2. svetovno vojno in: Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije. Zgodovinarja Bojana Godešo je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Srečo Škapin z Inštituta Jožef Stefan. Njegovo raziskovalno polje obsega sodobne materiale, med drugim študira keramične snovi z izboljšanimi lastnostmi, ki so izjemnega pomena za telekomunikacije. V zadnjem obdobju se posveča tudi koloidnim materialom ter organskim in anorganskim nanomaterialom, kar vse je pomembno za najrazličnejša področja industrije in posledično vsakdanjega življenja. Z raziskovalcem Srečom Škapinom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Gost v PODOBAH ZNANJA bo tokrat profesor Mihael Sekavčnik, predstojnik Katedre za energetsko strojništvo na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Raziskovalno se ukvarja zlasti s termodinamsko analizo in optimiranjem energetskih sistemov, z analizami življenjskih ciklov energetskih sistemov ter z vodikovimi tehnologijami. Med drugim že vrsto let vodi termoenergetske preizkuse in meritve za industrijske objekte. Z doktorjem Mihaelom Sekavčnikom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili zgodovinarko Metko Fujs, dolgoletno predstojnico Pomurskega muzeja. Njena celotna bibliografija ima več kot dvesto enot, v strokovnih in znanstvenih člankih je osvetljevala različno tematiko, kot dobra poznavalka zlasti iz zgodovine pokrajine ob Muri. Ves čas je dejavna v muzejstvu in muzealstvu, za svoje delo je dobila več domačih in mednarodnih priznanj. Z zgodovinarko Metko Fujs se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pred dnevi je v 86. letu umrl filozof in prevajalec Ivan Urbančič. Veljal je za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole, s svojim delom je med drugim postavil temelje slovenskega univerzitetnega študija fenomenologije in hermenevtike. Rodil se je v Robiču pri Kobaridu. Leta 1964 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1970 pa doktoriral na zagrebški univerzi. Delal je na Inštitutu za sociologijo in filozofijo na ljubljanski univerzi. Bil je med ustanovitelji Nove revije. Med letoma 1982 in 1990 je bil dejaven v gibanju za demokratizacijo Slovenije. Napisal je številne članke in knjige, med njimi dela Zaratustrovo izročilo I & II , O krizi: epilog k Zgodovini nihilizma in Zgodovina nihilizma. Leta 2014 je izšlo njegovo delo Razmišljanja v preddverju filozofije. Preučeval je tudi slovensko filozofsko izročilo, med drugim je analiziral delo Franceta Vebra. Skoraj v celoti je prevedel filozofijo Friedricha Nietzscheja. Dr. Ivan Urbančič je bil leta 2002 eden prvih gostov oddaje Podobe znanja, v kateri Štefan Kutoš predstavlja slovenske znanstvenike in intelektualce.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost slovenski akademik, utemeljitelj tako imenovane ljubljanske šole umetne inteligence – elektronik Ivan Bratko, ki je letos dopolnil sedemdeset let. Ob njegovem jubileju bomo objavili pogovor z njim, ki smo ga posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravil ga je Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov