Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat o družbeni pogodbi v 21. stoletju
Aktualna pandemija bo brez dvoma pustila zelo globoke posledice v družbi in pomembno vplivala na daljnosežne transformacije, ki so se v sodobnih družbah pospešeno odvijale že prej. Covid-19 se nam je zgodil v trenutku, ko so se zaradi spremenjenega načina širjenja informacij prek družbenih omrežij začele zelo jasno kazati razpoke na temeljih, na katerih slonijo demokratične zahodne družbe. Vpliv tako imenovane mnenjske kulture se danes že močno čuti. Tako imajo denimo lahko danes viralne objave mnogo večji družbeni učinek kot poglobljene znanstvene raziskave. Meja med ad hoc mnenjem, zavajanjem ali lažjo na eni strani in preverjenimi dejstvi in tehtno argumentacijo ni več jasno prepoznavna, predvsem pa danes v prvi vrsti šteje hipni učinek, ki seveda ni na strani slednjih.
"Splet je zagotovo zarezal v družbeno situacijo na res specifičen način. Bi se pa omejila od razmišljanja, ki je danes kar precej razširjeno tudi v družboslovnem prostoru, da so družbena omrežja vodilni krivec za upor ali odpor do znanosti, do resnice," poudarja sociologinja dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja programske skupine Družbena pogodba v 21. stoletju.
"Razsvetljenski človek, ki nam je bil do nedavnega ideal, je človek dvoma. Že Descartesov dvom napoveduje, da bo za intelektualno zorenje, za notranje zorenje potrebno veliko dela, veliko samorefleksije, veliko študija podatkov in velikokrat bo treba naše hipoteze ovreči. Vse to z nekim skupnim ciljem napredovanja družbe, napredovanja človeka k emancipaciji, osvoboditvi in krepitvi njegovega osebnega potenciala, kapitala vrednosti. Gre za ideal, ki temelji na dolgi dobi, da se dokopljemo do delnih resnic."
"Splet, po drugi strani, deluje po principu delnih resnic, kar je bistveno bolj pisano na kožo sodobnemu človeku, katerega psihološki in socialni profil se oblikuje skozi vse 20. stoletje. Naj opozorim, da so že kritiki kapitalizma v zgodnjem 20. stoletju, denimo Antonio Gramsci, napovedali, da bomo prave konsekvence pretvarjanja delavca v potrošnika oz. človeka v potrošnika začutili šele mnogo kasneje in lahko rečemo, da so se te konsekvence danes realizirale. Instantne resnice so neke vrste idealen odziv oz. idealen izraz zahteve po instantnem ugodju, na katerega se navajamo v zadnjem stoletju. Kot kažejo raziskave, je množična nagnjenost k teorijam zarote in širjenju lažnih oz. nepreverjanju lažnih novic povezana z neko potrebo po uveljavljenju lastne vrednosti, lastnega pomena in lastne identitete. Kot pravijo raziskovalci, je deljenje mnenj in všečkanje na spletu, ki jih zagotovo poganjajo tudi algoritemske formule, v resnici izrekanje pripadnosti neki identitetni skupini. Kar pomeni, da zares krčimo prostor dvoma, razmišljanja, preverjanja podatkov, ker v resnici branimo in zagovarjamo svojo identitetno veljavo in vrednost."
911 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat o družbeni pogodbi v 21. stoletju
Aktualna pandemija bo brez dvoma pustila zelo globoke posledice v družbi in pomembno vplivala na daljnosežne transformacije, ki so se v sodobnih družbah pospešeno odvijale že prej. Covid-19 se nam je zgodil v trenutku, ko so se zaradi spremenjenega načina širjenja informacij prek družbenih omrežij začele zelo jasno kazati razpoke na temeljih, na katerih slonijo demokratične zahodne družbe. Vpliv tako imenovane mnenjske kulture se danes že močno čuti. Tako imajo denimo lahko danes viralne objave mnogo večji družbeni učinek kot poglobljene znanstvene raziskave. Meja med ad hoc mnenjem, zavajanjem ali lažjo na eni strani in preverjenimi dejstvi in tehtno argumentacijo ni več jasno prepoznavna, predvsem pa danes v prvi vrsti šteje hipni učinek, ki seveda ni na strani slednjih.
"Splet je zagotovo zarezal v družbeno situacijo na res specifičen način. Bi se pa omejila od razmišljanja, ki je danes kar precej razširjeno tudi v družboslovnem prostoru, da so družbena omrežja vodilni krivec za upor ali odpor do znanosti, do resnice," poudarja sociologinja dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja programske skupine Družbena pogodba v 21. stoletju.
"Razsvetljenski človek, ki nam je bil do nedavnega ideal, je človek dvoma. Že Descartesov dvom napoveduje, da bo za intelektualno zorenje, za notranje zorenje potrebno veliko dela, veliko samorefleksije, veliko študija podatkov in velikokrat bo treba naše hipoteze ovreči. Vse to z nekim skupnim ciljem napredovanja družbe, napredovanja človeka k emancipaciji, osvoboditvi in krepitvi njegovega osebnega potenciala, kapitala vrednosti. Gre za ideal, ki temelji na dolgi dobi, da se dokopljemo do delnih resnic."
"Splet, po drugi strani, deluje po principu delnih resnic, kar je bistveno bolj pisano na kožo sodobnemu človeku, katerega psihološki in socialni profil se oblikuje skozi vse 20. stoletje. Naj opozorim, da so že kritiki kapitalizma v zgodnjem 20. stoletju, denimo Antonio Gramsci, napovedali, da bomo prave konsekvence pretvarjanja delavca v potrošnika oz. človeka v potrošnika začutili šele mnogo kasneje in lahko rečemo, da so se te konsekvence danes realizirale. Instantne resnice so neke vrste idealen odziv oz. idealen izraz zahteve po instantnem ugodju, na katerega se navajamo v zadnjem stoletju. Kot kažejo raziskave, je množična nagnjenost k teorijam zarote in širjenju lažnih oz. nepreverjanju lažnih novic povezana z neko potrebo po uveljavljenju lastne vrednosti, lastnega pomena in lastne identitete. Kot pravijo raziskovalci, je deljenje mnenj in všečkanje na spletu, ki jih zagotovo poganjajo tudi algoritemske formule, v resnici izrekanje pripadnosti neki identitetni skupini. Kar pomeni, da zares krčimo prostor dvoma, razmišljanja, preverjanja podatkov, ker v resnici branimo in zagovarjamo svojo identitetno veljavo in vrednost."
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Franci Gabrovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in predavatelj krasoslovja na novogoriški univerzi. Njegovo osrednje torišče so računalniški, numerični in matematični modeli za preučevanje in razumevanje kraških pojavov; preučuje prenos snovi in toplote , hidravliko kraških prevodnikov in jamsko mikroklimo ter raziskuje alpski kras. Sodeloval je pri več mednarodnih raziskavah slovenskih speleologov. S krasoslovcem Francijem Gabrovškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost ugledni slovenski muzikolog doktor Primož Kuret, zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Kuret, ki je to poletje obhajal osemdeset let, je med večdesetletnim delovanjem tako na Akademiji za glasbo kot sicer v našem kulturnem prostoru pustil zaznavne sledi; bil je vodja in udeleženec številnih muzikoloških simpozijev doma in v tujini. V Evropo je prenašal glas o slovenski glasbi in muzikološki stroki, kolegi in ocenjevalci so ga označili za evropskega muzikologa. Muzikologa Primoža Kureta je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost doktor Janez Ščančar, vodja skupine za anorgansko analizno kemijo na Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. Preučuje elemente v sledovih v okolju in živih organizmih z uporabo metod kemijske speciacije ter razvija natančne metode in orodja za raziskave na tem področju. Te raziskave so bistvenega pomena za številna okoljska vprašanja, za medicinsko znanost, prehrano in drugo. Ščančar je izredni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan kot nosilec predmeta osnove ekologije in ekotoksikologije. Z raziskovalcem Janezom Ščančarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V teh dneh obhaja življenjski jubilej – 75 let zaslužna profesorica ljubljanske univerze Albina Nećak Lük, sociololingvistka in utemeljiteljica univerzitetnega študija uporabnega jezikoslovja pri nas. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njo posneli in prvič predvajali pred nekaj leti.
To jesen bo obhajal visok življenjski jubilej - 85 let profesor Mirko Ramovš, utemeljitelj slovenske etnokoreologije in mednarodno priznani raziskovalec ljudskih plesov. Ob tej priložnosti bomo v tokratnih PODOBAH ZNANJA objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pred dnevi je obhajal življenjski jubilej zaslužni profesor Univerze v Mariboru, doktor kemijskih znanosti in ekonomist Peter Glavič. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Pintarja, predstojnika Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ukvarja se z naprednimi sistemi čiščenja odpadnih voda in s postopki za pridobivanje energije iz odpadkov. Doktor Pintar s sodelavci je na nekaterih področjih med vodilnimi v svetu in orje raziskovalno ledino. Za svoje delo je med drugim dobil Zoisovo priznanje ter več mednarodnih in domačih nagrad za inovacije. Z raziskovalcem Albinom Pintarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologinjo Nino Zupančič, profesorico na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Ukvarja se s petrologijo in geokemijo, posebej preučuje geološko zgodovino Pohorja in je o tem objavila vrsto znanstvenih člankov in razprav. Doktorica Zupančičeva je dejavna tudi na področju geoarheologije, skupaj s slovenskimi arheologi je sodelovala pri raziskovanjih bronastodobnih, rimskih in drugih najdišč. Z geologinjo Nino Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost literarni teoretik doktor Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za Slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Raziskovalno se ukvarja s kanonizacijo v literaturi, s teorijo vrednotenja in s sistemsko teorijo književnosti. Dović je proučeval delo slovenskega avantgardista Antona Podbevška, ves čas tudi proučuje fenomen nacionalnega v literaturi. Z literarnim teoretikom Marijanom Dovićem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja osemdeset let slovenski filozof, zaslužni profesor ljubljanske univerze, doktor Božidar Debenjak. V počastitev njegovega jubileja v tokratnih Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga s profesorjem posneli in prvič predvajali pred leti. Debenjak je doktorat opravil na temo o odtujitvi v Engelsovi filozofiji, prevajal je marksistične filozofske tekste, posebej poglobljeno je preučeval filozofijo zgodovine. Pripravlja Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov