Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 140. obletnici rojstva Alojza Gradnika preverjamo, kako je njegov opus pa tudi ustvarjanje drugih književnikov z zahodnega konca našega narodnega ozemlja zaznamoval njihov položaj na stičišču z romanskim svetom
Čeprav je Eros Tanatos ena najbolj znamenitih pesmi, kadarkoli napisanih v slovenskem jeziku, se zdi širši pesniški in prevajalski opus Alojza Gradnika, ki se je rodil v začetku avgusta pred 140 leti, manj pozorno, manj natančno bran kakor nekdaj. Zato smo v tokratne Podobe znanja povabili literarno zgodovinarko in predavateljico na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Ano Toroš, da bi nam ponovno približala velikega pesnika Goriških brd.
Naša gostja je namreč izvrstna poznavalka Gradnikovega življenja in dela, navsezadnje mu je pred nekaj leti posvetila tudi intrigantno monografijo O zemlja sladka: kamen, zrno, sok : Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. In čeprav je bil pesnik svojo umetniško besedo vselej pripravljen zastaviti tudi za obrambo slovenskega značaja svoje rodne pokrajine, dr. Toroš, kakor razkriva že podnaslov njene študije, Gradnika bere na poudarjeno komparativističen način, se pravi, da njegovo pisanje skuša umeti ne le skozi prizmo slovenskega narodnega projekta, temveč na križišču najrazličnejših evropskih literatur oziroma kultur.
To pa se lepo povezuje z drugo problematiko, ki znanstveno zaposluje dr. Toroš: njen raziskovalni fokus je namreč že dolgo uperjen tudi v večkulturno, večjezikovno prepletanje italijanske, slovenske in hrvaške literature v Benečiji, Istri in Trstu. Kako torej Gradnika brati v teh kontekstih, je v pogovoru z dr. Toroš preverjal Goran Dekleva.
foto: iz osebnega arhiva dr. Ane Toroš
911 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Ob 140. obletnici rojstva Alojza Gradnika preverjamo, kako je njegov opus pa tudi ustvarjanje drugih književnikov z zahodnega konca našega narodnega ozemlja zaznamoval njihov položaj na stičišču z romanskim svetom
Čeprav je Eros Tanatos ena najbolj znamenitih pesmi, kadarkoli napisanih v slovenskem jeziku, se zdi širši pesniški in prevajalski opus Alojza Gradnika, ki se je rodil v začetku avgusta pred 140 leti, manj pozorno, manj natančno bran kakor nekdaj. Zato smo v tokratne Podobe znanja povabili literarno zgodovinarko in predavateljico na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Ano Toroš, da bi nam ponovno približala velikega pesnika Goriških brd.
Naša gostja je namreč izvrstna poznavalka Gradnikovega življenja in dela, navsezadnje mu je pred nekaj leti posvetila tudi intrigantno monografijo O zemlja sladka: kamen, zrno, sok : Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. In čeprav je bil pesnik svojo umetniško besedo vselej pripravljen zastaviti tudi za obrambo slovenskega značaja svoje rodne pokrajine, dr. Toroš, kakor razkriva že podnaslov njene študije, Gradnika bere na poudarjeno komparativističen način, se pravi, da njegovo pisanje skuša umeti ne le skozi prizmo slovenskega narodnega projekta, temveč na križišču najrazličnejših evropskih literatur oziroma kultur.
To pa se lepo povezuje z drugo problematiko, ki znanstveno zaposluje dr. Toroš: njen raziskovalni fokus je namreč že dolgo uperjen tudi v večkulturno, večjezikovno prepletanje italijanske, slovenske in hrvaške literature v Benečiji, Istri in Trstu. Kako torej Gradnika brati v teh kontekstih, je v pogovoru z dr. Toroš preverjal Goran Dekleva.
foto: iz osebnega arhiva dr. Ane Toroš
V Podobah znanja se bomo mudili v Monoštru v slovenskem Porabju na Madžarskem, kjer smo se pogovarjali z novinarjem, pisateljem in jezikoslovcem Francekom Mukičem, enim od najbolj dejavnih pripadnikov tamkajšnje slovenske skupnosti. Francek Mukič je v sedemdesetih letih kot eden prvih Porabcev diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po vrnitvi na Madžarsko je postavil na noge slovenski radio v Monoštru; literarno je ustvarjal že od sedemdesetih let dalje in nato leta 2005 objavil prvi porabski roman Črnošolec. Veliko dela je opravil tudi na jezikoslovnem področju, zlasti z objavo Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Čez nekaj dni bo dopolnil osemdeset let Beneški Slovenec doktor Viljem Černo, profesor slovenščine in italijanščine, pesnik in predvsem eden najodličnejših kulturnih in sploh narodnih buditeljev v Beneški Sloveniji v zadnjih petdesetih letih. Ob njegovem visokem jubileju bomo v PODOBAH ZNANJA tokrat znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič prevajali pred leti.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili Petra Rodiča, raziskovalca na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se z razvojem alternativne protikorozijske zaščite, zlasti aluminija in aluminijevih zlitin, ki jih danes uporabljamo na najrazličnejših področjih, od gospodinjstev do letalske in vesoljske tehnike. Skupaj s sodelavci razvija nove, do okolja prijazne zaščitne snovi, ki imajo med drugim sposobnost samoobnavljanja ali so superhidrofobne. S kemikom Petrom Rodičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost biolog Marko Kreft, redni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Posebej privlačne so njegove raziskave o delovanju celic in presnovi v možganih, raziskuje pa tudi procese v živalskih in rastlinskih celicah. Njegove objave so mednarodno odmevne, objavil je več kot sto znanstvenih člankov, zadnjih deset let pa so ga citirali več kot 1200-krat. Z raziskovalcem Markom Kreftom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili umetnostno zgodovinarko Barbaro Murovec, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Področja njenega raziskovanja so med drugim slikarstvo in grafika od 16. do 20. stoletja, odnos med politiko in umetnostjo ter zgodovina in metodologija umetnostne zgodovine. Predava na mariborski filozofski fakulteti in sodeluje v več svetovnih mrežah za umetnostnozgodovinsko raziskovanje. Z doktorico Barbaro Murovec se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Marka Anderluha s Fakultete za farmacijo, ki raziskovalno deluje na področjih farmacevtske kemije in sintezne organske kemije. Gre povečini za bazične raziskave, ki pomenijo prvi korak pri iskanju zdravilnih učinkovin za virusna ali druga obolenja. Objavil je vrsto znanstvenih člankov, ki so doživeli odmev v mednarodni znanstveni javnosti s tega področja. Farmacevta Marka Anderluha je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili priznanega slovenskega mikrobiologa doktorja Aleša Lapajneta, ki raziskovalno deluje v okviru Inštituta Jožef Stefan in že 15 let vodi svoj raziskovalni laboratorij. Raziskovanje mikroorganizmov kot ene najpomembnejših oblik življenja na našem planetu je pomembno na večini za človeka pomembnih področij, od zdravja, industrije, kmetijstva, do pitne vode in sploh okolja. Raziskovalca Aleša Lapajneta je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov