Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Malce poglobljen vpogled v krajevno preteklost včasih razkrije neverjetna čudesa. Matjaž Partlič, ki sicer nikoli ni živel v Pesnici, je pa član tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva Marice Kerenčič, je izza črte pozabe priklical spomin na vrsto osebnosti, ki so v preteklosti delovale na področju kulturne ustvarjalnosti. Eno takih imen je dramatik, gledališki režiser in igralec Lojze Štandeker, pred 110. leti rojeni domačin iz Gačnika, ki se je kot mariborski gimnazijec pred drugo svetovno vojno vpisal v gledališko šolo igralca in režiserja Jožeta Koviča in svojo prvo vlogo dobil leta 1932 v Kreftovih celjskih grofih. O podrobnostih, pa v rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
269 epizod
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Malce poglobljen vpogled v krajevno preteklost včasih razkrije neverjetna čudesa. Matjaž Partlič, ki sicer nikoli ni živel v Pesnici, je pa član tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva Marice Kerenčič, je izza črte pozabe priklical spomin na vrsto osebnosti, ki so v preteklosti delovale na področju kulturne ustvarjalnosti. Eno takih imen je dramatik, gledališki režiser in igralec Lojze Štandeker, pred 110. leti rojeni domačin iz Gačnika, ki se je kot mariborski gimnazijec pred drugo svetovno vojno vpisal v gledališko šolo igralca in režiserja Jožeta Koviča in svojo prvo vlogo dobil leta 1932 v Kreftovih celjskih grofih. O podrobnostih, pa v rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Prvega marca 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, zato ta zato ta datum štejemo kot "rojstvo" sedanje Specialne enote Generalne policijske uprave. Njegovi začetki pa segajo v leto pred tem, ki je bilo v varnostnem smislu v nekdanji Jugoslaviji in tudi drugod po Evropi izjemno zahtevno. O okoliščinah in prvih korakih voda za posebne naloge slovenske milice pred pol stoletja v naslednji rubriki.
Med letošnjimi prejemniki Bloudkovih plaket za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju športa je tudi magister Janez Slavič, dolgoletni predsednik Kasaškega kluba Ljutomer. Priznanje je prišlo v zaslužene roke.
V naslednji rubriki bomo izvedeli, da je februarja pred 190 leti izšel zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja, kar je pomagalo dokončno uveljaviti krompir kot poljščino in posledično našo – skoraj – vsakdanjo jed.
Jutri bo minilo 90 let od takrat, ko se je na Studencih v Mariboru rodil igralec Polde Bibič. Zgodaj je izgubil očeta, odraščal v revščini in del otroštva preživel tudi v Limbušu. Njegova igralska in življenjska pot je pestra in zanimiva. Ne brez razloga ga štejemo za enega najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih umetnikov druge polovice 20. stoletja.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili na 100-letnico rojstva zgodovinarja dr. Janka Pleterskega.
Življenjska in umetniška pot skladatelja Zlatana Vaude je zelo zanimiva. Pred dnevi je minilo 100 let od njegovega rojstva. V naslednji rubriki bomo izvedeli, kako ga je splet okoliščin iz rojstnega okolja pripeljal v Srbijo, kjer je kasneje ustvaril obsežen glasbeni opus in kar tri desetletja vodil otroški zbor tedanje beograjske radiotelevizije.
V rubriki se bomo spomnili pisatelja in dramatika, ki je snov za svoje literarno ustvarjanje zajemal iz dejanskih socialnih razmer Haloz, Slovenskih goric in okolice Ptuja in se je znal vživeti v kmečko prvobitnost časa pred in po drugi svetovni vojni ….
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Na novega leta dan bo minilo 200 let od rojstva največjega madžarskega pesnika Sándorja Petőfija. Manj znano je, da je »madžarski Prešeren« krajši čas preživel tudi v Mariboru in tu napisal pesem, posvečeno Dravi.
V tokratni rubriki Poglej in povej o tem, kdo je bil častnik iz Frama, po katerem so v Beogradu pred nedavnim poimenovali ulico
V tokratni rubriki se spominjamo Otmarja Reiserja, enega vrhunskih poznavalcev ptic, ki je bil družinsko in raziskovalno tesno povezan tudi z Mariborom, pred 90. leti pa je postal častni doktor Univerze v Gradcu.
V naslednji rubriki se bomo spomnili letos umrlega strojnika dr. Jožeta Hlebanje, ki je v petdesetih letih kot glavni konstrukter načrtoval prvotno Pohorsko vzpenjačo.
V naslednji rubriki se bomo v duhu včerajšnjega državnega praznika spomnili Maistrovega borca Friderika Kralja, ki mu je usoda namenila, da je ostal v Mariboru kot zadnji od tistih, ki so se jeseni 1918 pridružili Maistrovi vojski. Pogovor z njim je Stane Kocutar posnel na današnji dan pred 30. leti …
Desetletja v Mariboru ni minila katera od osrednjih kulturnih prireditev, da se je ne bi udeležil. Sprva kot organizator ali pa vsaj nekdo in neposredne organizacijske bližine, kasneje kot vesten in vztrajen gledalec, ki smo ga srečevali, kako z desnega brega Drave hiti čez stari most in nadaljuje pot čez Rotovški trg do gledališča. Janez Karlin– vrsto let osrednje osebnosti mariborskega kulturnega življenja –, ki je svoje delo posvetil izobraževanju mladih in razvoju kulture. Jutri bo minilo sto let od njegovega rojstva. Stane Kocutar mu je namenil spominski utrinek v naslednji rubriki …
Ko je babilonski kralj Hamurabi pred štiri tisoč leti v svojem zakoniku prepovedal krčmarjem točiti slabo vino se je najbrž tudi formalno začela zgodba o ocenjevanju in vrednotenju vin. Zato imamo še danes posebej posvečene ljudi, ki jim rečemo enologi. Oni so nekakšni vrhovni arbitri med dobrim in slabim, čeprav je končna ocena prepuščena vsem tistim, ki se družijo z vinom. V naslednji rubriki se bo Stane Kocutar – pred jutrišnjim Martinovim - spomnil enega od njih, ki se je poslovil sredi letošnjega poletja ….
Pred pol stoletja je Slovenijo pretresalo burno med katerim je moral oditi s političnega prizorišča – pa tudi iz javnega življenja – priljubljeni politik Stane Kavčič. Zanj velja ocena, da je bil človek s konceptom in jasno vizijo razvoja Slovenije, tedaj predsednik izvršnega sveta – danes bi rekli – vlade. Nekaj podrobnosti o času od katerega nas loči pol stoletja je v tej rubriki
V naslednji rubriki bomo spomnili da je v nedeljo dopolnil 90 Rafael Razpet, starosta ruških planincev saj že kar 66 let premore veljavno izkaznico Planinskega društva Ruše. Pa ne samo to.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da prav danes mineva 220 let od rojstva Mariborčana Johana Kasparja von Seilerja, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. Rodil se je na Grajskem trgu – rojstna hiša je stala nasproti Vetrinjskega dvorca.
V naslednji rubriki bomo izvedeli, kdo je bil pravnik iz Slovenske Bistrice, ki ga je prestolonaslednik Franc Ferdinand povabil med svoje najožje svetovalce in je kasneje postal tudi minister v dunajski vladi … pa tudi … kaj je narobe z imenom po njem poimenovane ulice v Mariboru in v Slovenski Bistrici. Stane Kocutar.
Kdo je bil glasbeni narodopisec in zborovodja Luka Kramolc, čigar okrogle obletnice rojstva se v letošnjem oktobru spominjamo? Njegovo delo je znano, manj znano pa je, da je ob koncu petdesetih let ustvaril svojevrstno od Mariboru, ki jo je izvajal ansambel Pohorski fantje …
Neveljaven email naslov