Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili pevca zabavne glasbe Rafka Irgoliča. Pred dnevi je dopolnil 90 let, ob tem njegovem jubileju pa je o njem izšla tudi knjiga.
269 epizod
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili pevca zabavne glasbe Rafka Irgoliča. Pred dnevi je dopolnil 90 let, ob tem njegovem jubileju pa je o njem izšla tudi knjiga.
Ob poslušanju rubrike Poglej in povej boste izvedeli, kdo je bil Božo Podkrajšek, ustanovitelj Totega lista in Veselega teatra, s katerim je kot satirik že pred vojno dražil oblast. Slišali boste tudi, kakšnim t. i. foram so se v Mariboru smejali okoli leta 1960.
Jutri bo minilo 100 let od začetka distribucije električne energije v Mariboru. 2. oktobra 1920 je bil končan osnovni del elektrifikacije in mestno električno omrežje je lahko nemoteno distribuiralo električno energijo. Kako se je vse skupaj začelo in kakšen je bil pred stoletjem razvoj elektrifikacije na slovenskem severovzhodu … O tem v naslednji rubriki Stane Kocutar.
Čez nekaj dni bo minilo pol stoletja od takrat, ko je v Mariboru prvič javno zazvenela melodija, ki se je že tedaj ulegla v ušesa in je ostala živa vse do danes. Stane Kocutar Stanislav
V rubriki Poglej in povej o Antonu Kremplu, avtorju prve obsežnejše zgodovinopisne knjige v slovenskem jeziku in o tem, kako je prišel pomemben del Kremplove zapuščine – preko družine Božič – v domoznanski oddelek mariborske Univerzitetne knjižnice. Stane Kocutar.
V minulih dneh je minilo 30 let od sestanka na katerem je bila sprejeta odločitev, da je potrebno nemudoma tudi vzpostaviti delujoč obrambni sistem, ki bo Slovenijo in njene osamosvojitvene procese zavaroval pred oboroženim presenečenjem zveznih jugoslovanskih oblasti. Nastala je Manevrska struktura narodne zaščite , o njenem pomenu in jubileju pa v Stane Kocutar.
Jutri bo to minilo 161 let od dne, ko je bil v Maribor iz koroškega Šent Andraža prenesen sedež Lavantinske škofije. Septembra 1993 pa so od tam prenesli še nekaj, kar danes stoji na vogalu Strossmayerjeve ulice in Gosposvetske ceste v Mariboru. Več v rubriki Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej tokrat o tem, zakaj so v družini Churches v daljnji avstralski Adelaidi vrsto let zadnji dan avgusta pripravljali slovesno družinsko kosilo in odpirali penino. Vzrok za to je bil dogodek 31. avgusta 1944 v Dravski dolini, ki ga nekdanji avstralski vojni ujetnik ni nikoli pozabil … o njem je celo napisal knjigo.
V nedeljo popoldne bodo na hipodromu v Ljutomeru spet kasaške dirke; mi pa smo se spomnili, da bo minilo 146 let od takrat, ko so na Murskem polju potekala prva konjeniška tekmovanja.Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da je včeraj minilo 160 let od posvetitve cerkve na Urbanu. Prav ta, skoraj 600 metrov visok vrh je že od nekdaj ena najbolj priljubljenih izletniških ciljev bližnje okolice Maribora. Pripravil Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej smo se tokrat spomnili na dogajanje pred skoraj pol stoletja – na začetke povezovanja nekdanjih višjih in visokih šol v drugo slovensko univerzo, Univerzo v Mariboru.
V rubriki Poglej in povej boste izvedeli, zakaj se številni Rušani in drugi vsako leto ob tem času zberejo na kraju, ki se mu reče Apnica, in česa se tam spominjajo. Pripravil Stane Kocutar.
Opozorili smo na zanimiv prikaz arheološke dediščine Slovenskih goric. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Prav v tem času, leta 1941, je potekal prvi val nacističnega izganjanja štajerskih Slovencev v Srbijo. Kako se trenutkov, ko je bilo treba zapustiti dom in prijatelje in oditi v neznano, spominjata tedaj 7-letna deklica in deček iz Maribora – o tem v rubriki Poglej in povej , ki jo pripravlja Stane Kocutar.
Danes mineva 100 let od dne, ko so v Trianonski palači pri Versaillesu antantne sile in njihove zaveznice ter Madžarska kot naslednica v prvi svetovni vojni poražene Avstroogerske, sklenile mirovno pogodbo. Madžarska je z njo izgubila velik del ozemlja in nekaj več kot 3.000.000 prebivalcev. O podrobnostih pa Stane Kocutar.
Tokrat smo se spomnili stoletnice smrti “soškega leva”, generala Svetozarja Boroevića, v času prve svetovne vojne poveljnika avstro-ogrskih enot na soškem bojišču. Pripravil Stane Kocutar.
V drugi polovici meseca maja smo imeli vrsto tako imenovanih okoljskih dnevov. Začeli so se 20. maja s svetovnim dnevom čebel, dan kasneje je sledil evropski dan Nature 2000. Se pa v letošnjem letu spominjamo tudi stoletnice prvega slovenskega naravovarstvenega dokumenta, ki je pozval k varovanju narave, v njem pa je svoje mesto našel tudi žal uničen pragozd na Pohorju. Pripravlja Stane Kocutar
Seznanili se boste, kako so britanski ustvarjalci televizijske serije Great Escapes – Veliki pobegi izvedeli za osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov v Dravski dolini leta 1944 in o tem posneli oddajo. Pripravil Stane Kocutar.
V Mariboru bo jutri minilo 75 let od izida zadnjega časopisa s kljukastim križem na naslovnici, v soboto pa prav toliko let od izida prvega povojnega časopisa, ki je na prvi strani prinesel podobo maršala Tita. O čem sta pred tričetrt stoletja pisala zadnji nemški in prvi povojni slovenski časopis v Mariboru?
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili 160-letnice odprtja tako imenovane francojožefove železniške proge – »Cesarja Ferdinanda Orientalne železnice« od Pragerskega čez Ptuj in Ormož do Čakovca in naprej na Hrvaško in Madžarsko. Ta železniška proga je svetu odprla velik del slovenekga severovzhoda, na njej pa se je zgodila tudi ena najbolj tragičnih železniških nesreč pri nas. Rubriko pripravlja Stane Kocutar
Pisatelj in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje. Pridružil se je Osvobodilni fronti in v drugem vojnem letu odšel med partizane. Iz vojnega obdobja so izšli njegovi trije dnevniki: Tovarišija, Slovensko poslanstvo in Listina. Leta 1951 je izšla zbirka štirih novel Strah in pogum; ki je sprožila kritiko in je bila povod, da so ga upokojili in prisilili k trajnem umiku iz političnega življenja. Zapis o Edvardu Kocbeku in njegovi vlogi v duhu današnjega praznika je v pogovoru s prof.dr.Jankom Prunkom pripravil Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov