Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili, da bo kmalu minilo 160 let od ustanovitve Slovenske matice, danes druge najstarejše slovenske založbe in našega najstarejšega znanstvenega in kulturnega društva.
269 epizod
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili, da bo kmalu minilo 160 let od ustanovitve Slovenske matice, danes druge najstarejše slovenske založbe in našega najstarejšega znanstvenega in kulturnega društva.
Včeraj je minilo 60 let od takrat ko je Jože Šlibar iz Kovorja pri Kranju postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. V Oberstdorfu je tedaj 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov daleč in s tem za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Napovedovalec pod letalnico je tedaj najprej v slovenščini povedal: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
Pred dnevi je minilo 90 let od rojstva žal že pokojnega celjskega atleta Stanka Lorgerja, ki je leta 1958 presenetil s prvo slovensko srebrno kolajno s svetovnega prvenstva v Stockholmu. Teden dni kasneje pa je čas 14, 1 izboljšal na domačem stadionu v Celju in postavil jugoslovanski državni rekord, ki je veljal kar 18 let. Rubriko sta pripravila Teo Bostič in Stane Kocutar.
Danes o tem zakaj je bil današnji dan pred sedemdesetimi leti v Mariboru in na Pohorju poln veselega smučarskega vznemirjenja in zakaj je prav, da se spomnimo vse tistih – ključnih in danes žal že brezimnih junakov pohorskega podviga iz leta 1951. Pripravil Stane Kocutar.
Letos mineva 30 let od slovenske osamosvojitve. Pred obdobjem vojne smo doživeli »pekrske dogodke«. Poveljnik, ki so ga armadni specialci ugrabili na pogajanjih v stavbi mariborske, tedaj občinske skupščine, je imel takrat 51 let. V torek jih je v Murski Soboti dopolnil 81.
Maribor je pred 140 leti dobil prvo mestno organizacijo Rdečega križa. Njena predhodnica je bila oblikovana že prej – v podobi ženskega društva za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in sirotam padlih. Nadgradnjo slednjega pa pomeni prav organizacija Rdečega križa …. Podrobneje pa v naslednji rubriki Stane Kocutar.
Jože Gregorc v Mariboru ni bil le legendarni vodja Moškega pevskega zbora Slava Klavora, bil je tudi ustanovitelj orkestra in zbora Radia Maribor. To pa še ni vse. Bil je tudi skladatelj zborovskih skladb, za zbore pa je priredil tudi precejšnje število ljudskih pesmi. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot glasbeni pedagog, skladatelj, solopevec in violinist. Spomnili se ga bomo v naslednji rubriki. Stane Kocutar.
Prihodnji teden bo minilo 149 let od rojstva slovitega arhitekt, oblikovalec in urbanist svetovnega slovesa Jožeta Plečnika, ki je sledi svoje ustvarjalnosti zapustil v Ljubljani, na Dunaju, v Pragi, pa tudi v prekmurski Bogojini. Prav bogojinski sledi bomo v rubriki Staneta Kocutarja namenili osrednjo pozornost ….
Včeraj je minilo 75 let od takrat, ko se je v etru Radia Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. Zgodilo se je na javni prireditvi v Borovljah, ki jo je prenašal radio. Tako se začenja slovenska radijska zgodba na avstrijskem Koroškem, ki – ne brez vzponov in padcev živi že tri četrtine stoletja. Stane Kocutar.
V tokratni rubriki bomo izvedeli zakaj je koledar mnogo več kot kartonček, tokovnik ali stenska različica s prijetnimi fotografijami za vsak mesec posebej. O zgodovinskem razvoju koledarja obstajajo zajetne knjige in del tam zapisanega spomina je Stane Kocutar strnil v naslednjo rubriko.
Božič je tudi pri nas tradicionalni praznik. Zakaj je bil moteč za povojno oblast, ki ga je leta 1953 črtala s seznama prazničnih in dela prostih dni? Na to vprašanje smo odgovorili v rubriki Poglej in povej.
Minilo je 80 let od smrti dr. Antona Korošca – vodilnega slovenskega politika med obema svetovnima vojnama. V rubriki Poglej in povej smo tokrat izvedeli, od kod Korošec izhaja in kaj je bilo značilno za njegovo otroštvo oziroma mladost.
Med slovenskimi agronomi, ki so se ukvarjali z vinsko trto je tako ime inženir Ivo Zupanič, ki se je rodil leta 1890 v Vajgnu pri Jarenini. Bil je spoštovana osebnost in sredi sedemdesetih let se ga je v strokovni in širši javnosti spontano oprijel naziv: nestor slovenskega vinogradništva. Pripravil Stane Kocutar.
Danes je »Ta veseli dan kulture«. Letos se spominjamo 220-te obletnice rojstva našega največjega pesnika. Francetu Prešernu je posvečena vrsta spomenikov, po njem poimenovanih ulic in trgov; najbrž pa niste vedeli, da se po njem imenuje tudi vrtnica »Prešeren« – prva slovenska sorta vrtnic. Pripravil Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej boste slišali kdo je bil stotnik Edvard Vaupotič, ki je v ključnem času stal ob strani generalu Rudolfu Maistru in kasneje vzpostavil mrežo zaupnikov znotraj vrst nemško-avstrijske mestne varnostne straže. Pred dnevi je v Mariboru dobil spominsko znamenje. Pripravil Stane Kocutar.
Pred nami je rubrika Poglej in povej, v kateri razkrivamo, kdo je na današnji dan pred 87. prejel listino prvega častnega občana Maribora po prvi svetovni vojni. Stane Kocutar.
V ponedeljek je minilo 100 let od rojstva muzealca ter kulturnega in umetnostnega zgodovinarja dr. Sergeja Vrišerja. V Mariboru in Sloveniji je zapustil bogate sledi svojega dela. Prav zato so mu v Pokrajinskem muzeju Maribor pripravili razstavo, ki bo na ogled tudi v drugih slovebskih krajih. Več pa v naslednji rubriki Stane Kocutar.
Rubrika Poglej in povej prinaša vpogled v razstavo o Marpurgih. Zakaj je zgodovinska zgodba Maribora, ki jo je oživil roman Zlate Vokač, tako pomembna in zakaj bi ji morali dati še večji poudarek? Pripravil Stane Kocutar.
Spomnili smo na začetke podeljevanja Borštnikovih prstanov v Mariboru. Gre za najprestižnejšo slovensko igralsko nagrado. Od Elvire Kralj do Petra Boštjančiča jo je prejelo 24 igralk in 27 igralcev … Stane Kocutar.
Minuli ponedeljek so pri Nadškofijskem arhivu Maribor omogočili brezplačen spletni dostop do cerkvenih matičnih knjig. Dostop je možen preko spletne strani Matricula-Online /matrikula onlajn/, ki je uveljavljen spletni vir za rodoslovne raziskave. Kaj so matične knjige in kako pristopamo do njihovih podatkov, ki jih je spletnemu okolju kot prva na Slovenskem namenila prav nadškofija Maribor oziroma njen njen arhiv ? Stane Kocutar v naslednji rubriki ….
Minilo je pol stoletja od podpisa listine ob pobratenju Maribora s srbskim mestom Kraljevo. Kaj je napletlo povezave, kako so se razvijali odnosi in kaj mesti povezuje še danes? Prisluhnite rubriki Poglej in povej, ki jo pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov