Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
532 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Besede 'filkati' ne boste našli v nobenem slovarju in če bi radi izvedeli, kaj pomeni, prisluhnite pogovoru s Francem Jelušičem s turistične kmetije Pri Filetu v Slopah. Pojasnil bo, kako je domačija dobila ime, pa tudi, kaj je botrovalo njeni zmagi v akciji S kmetije za Vas. Ta uspeh je bil v mesecu številnih prireditev ob prazniku občine Hrpelje-Kozina tudi povod za pogovor. Pripravila ga je Jasna Preskar.
Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini smo gostili Pio Cah, dolgoletno dirigentko tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Gre za največji slovenski partizanski pevski zbor, ki se med drugim ponaša s sodobnimi rockovskimi priredbami. Z njegovo energično zborovodkinjo se je pogovarjala Ivana Zajc.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice letos obeležuje 120-letnico delovanja. Predvsem s pesmijo, narodnimi nošami, izdelavo čipk ohranjajo kulturno dediščino v kraju, ki ga obkrožajo tudi različne gozdne poti. Nekatere peljejo tudi mimo kamnitih pastirskih hišk, ki so jih domačini obnovili.
V oddaji Primorski kraji in ljudje prvo nedeljo v mesecu namenimo ljudem, ki praznujejo letos sedemdeset let, podobno kot naš radio. Današnji gost Rado Bohinc je praznoval minuli mesec. S Primorsko ga je povezala najprej soproga, domačinka iz koprskega zaledja, kasneje še več profesionalnih postankov, med zadnjimi mesto rektorja Univerze na Primorskem. Sicer je bila njegova pot do tu pestra in na trenutke razburljiva. O tem v pogovoru z Nevo Zajc.
V Vipavski dolini je na voljo kar nekaj športnih dejavnosti, od kolesarjenja, do plezanja, pohodništva, pa tudi bolj adrenalinskih aktivnosti. Že dobro leto je v Renčah na voljo tudi supanje po reki Vipavi. Stoječe veslanje na napihljivi deski je odlična rekreacija v toplih poletnih dneh, ki je primerna za vse generacije in za različno kondicijsko pripravljenost. Tokrat vam predstavljamo sup izlete, ki jih ponujajo v Društvu mladi Renče-Vogrsko. Na sup avanturo se je podala Meta Škvarč.
Na kmetiji Slavec v Knežaku gospodari mladi kmet Gregor Slavec. Ljubezen do narave in živali ga je pred osmimi leti pripeljala na domačijo njegovega starega očeta. Življenjsko pot si je sprva zastavil povsem drugače, danes pa ponosno pove, da je rad kmet. Čeprav je delo na kmetiji naporno in brez pravega urnika, je to način življenja, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. V Knežaku ga je obiskala Barbara Kampos.
Prvo nedeljo v mesecu namenjamo praznovanju sedemdesetletnice našega radia, in prav na prvo nedeljo predstavimo Primorca, ki letos praznuje okroglih 70 let. Danes smo se povabili k Vojku Gašperutu v sv. Anton pri Kopru, ki bo jubilej slavil proti koncu leta, a kot bomo slišali že razmišlja o veliki fešti. Gašperuta najbolj poznamo kot slikarja z izjemnim opusom, ki je presenetljiv tudi zato, ker slika z usti. V najstniških letih je doživel nesrečo in ostal hrom. Poslušajmo, kaj je o svojih breginjskih in koprskim mladih letih povedal Nevi Zajc.
V ajdovski Pilonovi galeriji je do jeseni na ogled pregledna razstava del Iva Lenščaka, slikarja, ki je živel v Ajdovščini. V njegovem opusu prevladajo risbe, avtoportreti in eksperimentalna platna. Ivo Lenščak je bil nečak Vena Pilona, vendar mu je bila ta družinska vez prej v breme kot v korist, saj nikoli ni stopil iz sence slavnega strica. Lenščakovo zgodbo je odkrivala Ivana Zajc.
Obiskali smo posebno srečanje, ki se ga udeležujejo ljudje s posebnimi avtomobili. Gre za lastnike kultnih Citroënovih modelov kot sta spaček in diana. Ti že od nekdaj navdihujejo generacije širom sveta tudi Slovence. V naslednjih minutkah boste lahko slišali, da imajo lastniki teh avtomobilov poseben življenjski stil in način življenja. Ko zagledamo na cesti rumene, rdeče, modre, zelene ali druge pisane barve spačkov marsikomu izvabijo nasmeh in nostalgijo po hipijevskih časih. V letošnjem letu blagovna znamka Citroën praznuje sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40 letnico. Slednji so jo pred kratkim obeležili na Preserjah nad Branikom, kjer se je zbralo čez sto spačkov in 230 udeležencev iz vse Slovenije. V spačkarskem kampu jih je obiskala Nataša Uršič.
V Ilirski Bistrici si ne želijo biti zgolj tranzitna postojanka za vse, ki se vozijo na Hrvaško ali iz nje, ampak so se pripravljeni predstaviti tako s kulturnimi kot naravnimi znamenitostmi. Teh v okolici ne manjka, organizratorji in nosilci dejavnosti se že uspešno povezujejo. Turistično informacijski center ne vabi le na grad Prem ali na ogled partizanske bolnišnice Zalesje, temveč tudi na rekreacijo na Črne njive. Vse to vam v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje predstavi Mateja Brežan.
Postojnski kegljač Darko Bizjak je v skoraj polstoletni karieri nastopal za številne klube, med drugim je dolgo nastopal v Nemčiji. osvajal je posamične in ekipne državne naslove ter postavljal svetovne rekorde. V domači vitrini ima več kot 160 medalj in 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330-krat. Letos, podobno kot Radio Koper, praznuje 70. obletnico. Prejel je naziv častnega občana Postojna, in sicer za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Na Globočnikovi ulici v Postojni je še vedno aktivnega tekmovalca obiskal Primož Čepar.
Pivška presihajoča jezera so se še v prvi polovici tega meseca razkazovala v vsej svoji lepoti. Obilne aprilske in majske padavine so namreč izdatno napojile podtalnico, ta pa jezera. Vseh skupaj je 17 in le redko se zgodi, da bi bilo v njih na pragu poletja še toliko vode. V pivškem turističnem društvu so se zato odločili, da letos, poleg tradicionalnega spomladanskega in jesenskega pohoda, izpeljejo še poletnega. Dve največji jezeri, Palško in Petelinjsko, so povezali s krožno potjo. Nanjo se je drugo junijsko nedeljo podalo okrog 50 pohodnikov. Med njimi je bila tudi Jasna Preskar.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Gradiško Turo v Vipavi, kjer so pred kratkim odprli novo planinsko pot. Posvetili so jo Otmarju Črnilogarju, ki velja za eno ključnih osebnosti v zgodovini Planinskega društva Vipava. V oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč, boste lahko slišali več o novi poti in o njenem pomenu tako za društvo kot za vipavsko občino.
Odpravljamo se v iskanje in okušanje »belega zlata«. In podobno kot je vse z zlatim pridihom nekoliko zagonetno, dvoumno ali skritega pomena, tako je tudi kraj, v katerega se podajamo, s svojim imenom nekoliko zavajajoč. Leži ob spodnjem toku reke Vipave, med Mirnom in Biljami, kjer se desni rečni breg razpre v prostrano in obdelano polje. Med vrtninami pa zavzema prav posebno mesto »belo zlato« ali beluši oziroma šparglji. Njim v čast in slast so si omislili tudi praznik. Toda ime kraja nas napeljuje na oreh. Z Valterjem Pregljem se podajamo v Orehovlje.
Majenca je vaški običaj, ki vsako leto ob začetku maja združuje krajane vseh starosti. Dolinska majenca med običaji izstopa predvsem po načinu postavljanja maja. To je praznik mladosti in priprave so vedno domena fantovske in dekliške. Med krajani pa so še zelo živi spomini na ročno dvigovanje maja, iskanja primerne češnje po vasi in številne dobrote, ki so jih postavili na vrh maja.
V dvorani Krajevne skupnosti v Sv. Antonu je bila v petek prireditev "Glasba po željah". Združili smo dve praznovanji 70-letnico Radia Koper in 50-letnico ansambla Ottavia Brajka. Poleg številnih glasbenih gostov, so bili v dvorani tudi člani Radijskega kluba Gremo plesat, ki skupaj z nami letos obeležujejo 70. rojstni dan. Melodije, čestitke, spomine in vtise je v oddaji Primorski kraji in ljudje zbrala Tjaša Lotrič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vsako prvo nedeljo v mesecu gostimo Primorce, ki so rojeni istega leta kot naš radio. Z njimi se spominjamo desetletij, dogodkov, ljudi, osebnosti, ki so sooblikovali primorski prostor. 70 let bo letos dopolnil tudi Dušan Črnigoj (foto:Primorske novice), ki je skoraj tri desetletja vodil gradbeno podjetje Primorje. To je gradilo primorski in širši slovenski prostor. Svetlim in razvojno naravnanim časom je sledilo grenko obdobje, ki se je zaključilo s stečajem. Njegov prvi mož je bil na eni in drugi strani, prestal je zaporno kazen. Trenutno zaradi preslepitve služi kazen z delom v splošno korist. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odpravili smo se po Kettejevi poti. Začeli smo v Ilirski Bistrici, pred šolo, ki nosi ime po Dragotinu Ketteju, pohod pa končali na Premu, kjer se je pesnik rodil. V tej brkinski vasici je urejena Kettejeva spominska soba, ki pa ni edina ogleda vredna znamenitost. Na pot se je podala Mateja Rolih Maglica:
Članice kreativne sekcije Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja so se tudi letos pred veliko nočjo lotile izdelave pirhov in drugih velikonočnih izdelkov. Prazniki pa so tudi priložnost, ko se hote ali nehote, odprejo skrinje spominov in zbudijo se zgodbe o krajih, časih in ljudeh. V Pulju je zgodbam prisluhnila Barbara Kampos.
Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.
Neveljaven email naslov