Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje.
Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani.
Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo.
Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada.
Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot.
Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
532 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje.
Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani.
Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo.
Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada.
Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot.
Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
Z današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje odhajamo v Sečovlje. To je nekdanje solinarsko naselje, ki leži ob vzhodnem robu Sečoveljskih solin. V pisnih virih je kraj omenjen že v rimskih časih. Ker je mednarodni dan žena, smo v vasi obiskali tisto, ki pozna prav vse, zanje skrbi tudi preko delovnega časa, je njihova pomembna zaupnica. Družinsko zdravnico, predsednico Območnega združenja Rdečega križa Piran, Olgo Šinkovec Somrak je obiskala Mateja Brežan.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Drežnico. Vas pod mogočnim Krnom je skozi zgodovino doživela veliko preizkušenj, a je kljub temu vse do danes ohranila idilično podobo, pestro ljudsko izročilo in avtohtone koze. Z različnimi sogovorci bomo ustvarili radijsko razglednico Drežnice: o njeni zgodovini, prebivalcih, s čim so se ukvarjali, o navadah in običajih ter naravnih znamenitostih kraja, ki ga objema gorska veriga z mogočnim Krnom. K poslušanju vabi Boštjan Simčič.
Letos mineva 75 let od osvoboditve preživelih v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s smrtjo. V času delovanja Auschwitza od leta 1940 do leta 1945 so nacisti tam pobili milijon sto tisoč ljudi. Milijon je bilo Judov. Sedemindvajseti januar, dan, ko je sovjetska rdeča armada osvobodila to največje taborišče za sistematično množično iztrebljanje, je bil prav zato izbran za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V vseh nacističnih taboriščih je umrlo 6 milijonov Judov in 11 milijonov pripadnikov drugih skupin: od Slovanov, do Romov, istospolno usmerjenih, invalidov, verskih in političnih zapornikov. Med žrtvami holokavsta so bili tudi Judje iz Istre in Primorci. Po njihovih sledeh se odpravljamo v oddaji Primorski kraji in ljudje. Lea Širok bo nekaj njihovih zgodb osvetlila s sogovornikoma, profesorjem Borisom Hajdinjakom, ki je na nedavnem predavanju Pomorskega muzeja predstavil svoje raziskave o holokavstu v Istri, in Tončko Senčar, nekdanjo taboriščnico iz Pirana.
19. januarja pred 75-imi leti se je na Trnovem odvijala ena največjih primorskih partizanskih bitk. Nemška vojska je dobila ukaz za uničenje IX. korpusa z namenom, da pripravi novo obrambno linijo namenjena umiku njihovih vojakov, ki so pozimi leta 1944 začeli izgubljati bitke na vseh frontah. Na pomoč in v obrambo vzhodne italijanske meje so prišle tudi enote X.MAS. V hudem mrazu in bitki, ki je trajala tri dni so borci izbojevali zmago za partizansko Trnovo. Novogoriško območno združenje borcev je skupaj z domačini in ob sodelovanju Goriškega muzeja in Muzeja novejše zgodovine pripravilo spominsko proslavo in odprtje priložnostne razstave. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila različne sogovornike, ki so ji razkrili ozadje te bitke in načrte za prihodnost v povezavi z zgodovinskim turizmom na Trnovem.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Bruna Kocjana iz Senožeč. Aktiven krajan, ki je skoraj vso poklicno pot zapisal gostinstvu.Za njim je "veseli december", ko si je večkrat nadel poseben kostum ... Že več kot 30 let je namreč tudi dedek mraz. Tudi o tem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
Med ljubitelje goriške kulture vas vabimo v tokratni oddaji. Konec novembra 2019 je Zveza kulturnih društev Nova Gorica izdala obsežen zbornik o več kot 55-letni pestri dejavnosti različnih kulturnih društev na Goriškem. V lični publikaciji z naslovom Vesela Goriška z umetniškimi fotografijami Jerneja Skrta so objavljeni poglobljeni zapisi strokovnjakov. Zbornik je uredila Polona Kante Pavlin, goriška novinarka, literarna komparativista, pevka in velika ljubiteljica kulture, ki jo je pred mikrofon povabila Tatjana Gregorič.
Najbolj priljubljena slovenska kava je narejena je po okusu Marije Tul, v prenesenem in dobesednem pomenu. Proti koncu 60. let prejšnjega stoletja se je namreč mlada Zadarčanka po študiju v Ljubljani in zaposlitvi v portoroški Drogi lotila recepture nove kave. Trajalo je kar nekaj časa, da je sestavila mešanico, ki jo danes poznamo pod blagovno znamko Barcaffe. Marija Tul je že skoraj dve desetletji upokojena, a je še vedno zvesta svoji kavi. O tem, kako je nastajal recept za dišeč, grenak in opojen kavni napitek, se je z Marijo Tul pogovarjala Jasna Preskar.
Gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Američan, ki je povezan tudi s Slovenijo. Arch Davis ima sicer korenine na Novi Zelandiji, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Tam izdeluje in dizajnira različne čolne. Doslej jih je pripravil skoraj sto. Pred dobrim mesecem dni se je mudil na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer je skupaj z dijaki izdeloval nov čoln. Takrat je bil v Sloveniji že petič, a kot pravi, se bo ponovno vrnil. Kako je znani ameriški izdelovalec čolnov sploh povezan s Slovenijo? Armin Sejarić.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo gostili še zadnjega "sedemdesetletnika" v nizu, ki smo ga pripravili ob 70-letnici radia Koper. To je dr. Andrej Bekeš, Koprčan v šestdesetih letih, maturant idrijske gimnazije in le za kratek čas matematik, saj ga je študij odpeljal na Japonsko, tam pa zapeljal jezik, zaradi katerega se je lotil študija japonskega jezikoslovja in zamenjal poklic. Postal je japonolog ter bistveno prispeval k ustanovitvi oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljeni, bil njegov prvi predstojnik, zdaj pa je zaslužni profesor. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.
Posebna enota za gašenje v visokogorju Gamsi Gasilske zveze Bovec letos praznuje 10 let delovanja. Ustanovili so jo zaradi specifike tamkajšnjih požarov, ki so večinoma v visokogorju in zahtevajo drugačen pristop. Enota šteje 45 članov, vsi so prostovoljni gasilci. V vseh letih delovanja so gasili 16 požarov v visokogorju na 1800 metrih nadmorske višine in več. Začetke enote in njeno delovanje je predstavil njen poveljnik Miro Bozja. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Meta Škvarč.
Sociolog, politik, diplomat, pisec. To je v nekaj besedah Jože Šušmelj. V tem tednu je luč sveta ugledal dokumentarni portret človeka, ki je v preteklosti in še danes s svojim delom močno zaznamuje ožji in širši prostor. Film je nastal v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, zasnovala ga je Erika Škrlep, posnel pa Jure Škrlep. S Šušmeljevo pripovedjo se sprehodimo skozi njegovo mladost in poklicno pot. Tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Letos Radio Koper praznuje 70 let, zato vam predstavimo Primorca, ki praznuje enak jubilej. Tokrat je to Miha Demšar, zdravnik specialist družinske medicine iz Nove Gorice. V ranem otroštvu se je družina Demšar priselila z Notranjske na Primorsko, kjer domuje burja. Nanjo ima sogovornik zanimive spomine, pa tudi na službovanje na Trnovsko Banjški planoti in na 18 letno vodnje Zdrastvenega doma. Svoje bogate spomine in poglede na zdravstvo je razkril v pogovoru, ki ga je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Minuli petek so v Kortah besedo praznik pisali z veliko začetnico. Tamkajšnja osnovna šola je zaokrožila 200 let delovanja. Čeprav so bili časi, ko je tudi učencev bilo blizu 200, je bil njen obstoj večkrat ogrožen. Vselej pa šola ohranja tesen stik z vasjo. Z njo diha.
Štefko Lukič Zlobec smo godtili v oddaji Primorski kraji in ljudje, v nizu, v katerem nastopajo ljudje, ki tako kot Radio Koper praznujejo letos 70 let. Med izbranimi je tudi Štefka Lukič Zlobec, nekdaj Izolanka, ki je čas odraščanja preživela ob morju, po študiju pa ostala v Ljubljani. Danes je sicer že v pokoju, a je izjemno dejavna kot predsednica društva Spominčica, ki si prizadeva za lajšanje tegob dementnim bolnikom in njihovim družinam.
Bila je neka junijska sobota leta 1539, ko se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja prikazala na Skalnici nad Gorico Mati Božja. Naročila ji je, naj pove ljudstvu, da ji na gori postavi cerkev in jo prosi milosti. V spomin tega prikazanja, od katerega mineva 480 let, praznujejo letos v Grgarju nad Novo Gorico Urškino leto. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Sveti Gori, z župnijo Grgar, s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in z vsemi krajevnimi društvi pripravili številne kulturno-verske prireditve z gledališko predstavo Na Skalnici. Včeraj pa je prve pohodnike sprejela tudi z informacijskimi tablami opremljena Urškina tematska pešpot med Grgarjem in Sveto Goro. Nanjo se v današnji oddaji podaja novinar Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov