Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi epizodi Prvakov tedna na pragu osmega marca smo gostili ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Antropologinja in politična aktivistka, ki pravi, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati ... Je pa inštitut 8. marec začel z novo kampanjo, ki je tokrat usmerjena proti sovraštvu in neenakosti. V jutranjem pogovoru pa tudi o stiskah upokojencev, podnebnem štrajku, svobodnih in neodvisnih medijih in kupu prebranih knjig.
92 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
V novi epizodi Prvakov tedna na pragu osmega marca smo gostili ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Antropologinja in politična aktivistka, ki pravi, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati ... Je pa inštitut 8. marec začel z novo kampanjo, ki je tokrat usmerjena proti sovraštvu in neenakosti. V jutranjem pogovoru pa tudi o stiskah upokojencev, podnebnem štrajku, svobodnih in neodvisnih medijih in kupu prebranih knjig.
Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.
Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Za najavo in predstavitev gosta tokratne epizode Prvakov tedna, bi lahko uporabil zgolj tri črke: Tof. Že od leta 1960 je novinar, ne samo po poklicu, ampak ker je to njegov način življenja. Čeprav je zaprisežen kolesar in idejni pobudnik Maratona Franja, se je dve desetletji po radijskih valovih vozil na mopedu. Tofova rubrika v Nedeljskem dnevniku je menda že zrela za knjigo rekordov, leta 2000 so ga v Atenah razglasili za najboljšega športnika novinarja, na svetovnih prvenstvih je serijsko zbiral odličja v letnih in zimskih športih, med katerimi mu je najljubši tek na smučeh. Bil je prvi Slovenec na Grenlandiji, ima Ježkovo nagrado za življenjsko delo in je hkrati eden največkrat toženih slovenskih novinarjev. Gost tokratne epizode Prvakov tedna, 4 dni pred 90. rojstnim dnevom, je Tone Fornezzi - Tof.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po končanem študiju medicine specializirala psihiatrijo. Je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka. Če smo še bolj natančni: deluje na področju nevroznanosti, ki proučuje zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. Poudarja, da ima zgodnji razvoj daljnosežen vpliv na osebnost človeka. Opozarja, da ni svobode, brez odgovornosti. Dolžnost staršev je, da so avtoriteta, kot je to dolžnost politikov, ki so za te vloge plačani. A pri nas se dogaja, da je premalo avtoritete in hkrati preveč avtoritarnosti. Zakaj zelo izobraženi moški želijo izobraženo princesko, ki bo ležala na zrnu graha in tarnala? Ali se med mnogimi sodobnimi pari res bije plazilska bitka? In v kontekstu materinskega dneva še en opomnik naše sogovornice, ki opozarja, da poimenovanje »porodniški dopust« nakazuje ekonomski fokus naše družbe. Njene pesmi so dovršeno napisane in zajamejo širok razpon lirskega izrekanja. Dovršen in negovan je tudi njen nasad vrtnic. Gostja Prvakov tedna je Breda Jelen Sobočan.
Gost današnje epizode Prvakov tedna ni konvencionalen manager, pravijo, da je trmast finančnik, ki pa zna prisluhniti tudi ljudem. V zadnjih letih je vodil dve pomembni instituciji: Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. Z direktorskega mesta slednje je pred tednom dni napovedal odstop. V svoji bogati karieri je vodil tudi hotel, filmski sklad, papirnico in materinski dom. Zelo aktiven je na družbenem omrežju Facebook, kar ni nič presenetljivega, saj je bil od nekdaj znan po svojem polemiziranju prek javnih pisem in spletnih zapisov. Rad ima dobre nadaljevanke in filme, s slednjimi ima tudi snemalne izkušnje. Lahko bi bil kapitan dolge plovbe, ali pa vsaj zanesenjak z jadrnico na morjih sveta. Jadrnico razume podobno kot podjetje. Ali obratno. »Pomembno je vodenje. Zavedati se moraš, kakšno posadko imaš na voljo, česa se lahko lotiš, in potem posadko, ki jo imaš, organiziraš tako, da najbolje deluje.«…. pravi Igor Kadunc, ki je gost tokratnih Prvakov tedna.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po poklicu pravnica, z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Danes bi jo lahko našli v sodniških, tožilskih ali odvetniških vrstah. Ampak zgodilo se je drugače. Našli so jo sindikati, kot pravi sama, tako kot jo celo življenje najdejo izzivi, ki jim sledi. Zdaj je že drugi mandat predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozarja na nevarnost atomizacije sodobne družbe, po drugi strani poudarja, da velikokrat premalo poslušamo sebe in svoj mikrosvet. Želi si, da bi v Sloveniji ustvarili klimo sodelovanja pri upravljanju. Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi njenega poklicnega in zasebnega življenja. Nekoč je bila na pragu košarkarske reprezentance, zdaj so njena strast hribi, ki ponazarjajo njeno življenjsko filozofijo. Še pred hribi so bile knjige, in so še zdaj, le bralni repertoar se z leti nekoliko spreminja. Na glas pove: » Ko nam gre za nohte, pridemo na vrsto ženske." V Prvakih tedna je z nami Lidija Jerkič.
Gostja današnje epizode Prvakov tedna kot otrok in najstnica ni sanjarila o ducatu različnih poklicev. Že od njenega prapoka naprej je vedela, da želi postati igralka. Končala je igralsko akademijo in že od leta 1987 je zvesta odru ljubljanske Drame. V svojem nagradnem portfelju ima Borštnikovo nagrado in Nagrado Sklada Staneta Severja. Kljub temu je spoznala tudi občutke odrinjenosti z odra, nekaterim ni bilo všeč, da nastopa na televiziji, drugi so ji zamerili pojavljanje v reklamah. Lahko bi napisala tudi kakšno poglavje za slovensko zbirko zgodb s ključnikom #JazTudi. Pravi: Moramo si zaslužiti, a nekaj nam je lahko tudi podarjeno. Najprej moramo spoštovati sebe. In še: Dobro je najti svoj vdih in izdih. Morda vsega tega ne bi vedela, če ne bi bilo pogovorov, ki so ji spremenili življenje. Esenco nekaj sezon televizijske pogovorne oddaje je prelila med knjižne platnice. Če ji kdo reče, da je kmetica, je s tem ne more užaliti, nasprotno, to jemlje kot kompliment, saj že vrsto let tam nekje na obrobju ljubljanske kotline ali pa že kar na Dolenjskem uživa med svojimi zelenjavnimi in zeliščnimi vrtovi ter v živalskem kraljestvu, ki ga sestavljajo koze, lama, osel, kokoši, mačke, kužki ... Naklonjenost naravi se manifestira tudi v njeni marmeladi z rožmarinom. Ne boji se starosti, a kljub temu ne razmišlja o upokojitvi, in dodaja, da spremeniš sebe, so potrebna leta. Gostja nove epizode Prvakov tedna je Zvezdana Mlakar.
Doktor Erik Brecelj je o stanju na Onkološkem inštitutu leta 2006 zapisal: »Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov.« Izjava je postala polnoletna, a v praksi se ni spremenilo skoraj nič. Doktor Brecelj pravi, dobiš to, kar daš. Onkološki bolniki in njihovi svojci pripovedujejo, da se zavzame za vsakega od pacientov. Vrhunski kirurg, osamljeni jezdec, žvižgač, trn v peti mnogim, humanist, razpet med Vipavsko dolino in Goričkim … Dr. Erik Brecelj je gost današnje epizode Prvakov tedna.
Večina biografij ljudi, ki jim je uspela izvrstna kariera, se začne s podatkom, da so si že kot otrok želeli postati igralec, slikar, kovač, rezbar, ekološki kmetovalec, balerima. Zdravnik. Nasprotno je bil gost, ki sedi za studijsko mizo nasproti mene, kot otrok trdno odločen, da naredi vse, da ne postane novinar. Usoda ga ni uslišala. Že kot 15 letnik je povzročil vihar, ki je v predčasni pokoj poslal gimnazijskega ravnatelja. Za nagrado je prišlo vabilo iz uredništva Mladine, na katero se je nato vrnil še dvakrat. Zdaj pri omenjenem tedniku že dolga leta opravlja naloge odgovornega urednika. Pisal je tudi za Sobotno prilogo Dela. Postal je najmlajši predsednik Društva slovenskih novinarjev in še vedno poseduje neformalni rekord najdaljšega staža na čelu osrednje novinarske, stanovske zveze na Slovenskem. Pravijo, da je z njim fino razpravljati, ker je dober poslušalec in upošteva tehtne argumente. Je dober poznavalec in analitik dogajanja na slovenski politični sceni, tistega, ki je na očeh javnosti in tistega za kulisami, ko ugasnejo žarometi. Svojo uteho ali sprostitev najde v teku in občasnem sukanju elektronske glasbe. Gost nove epizode Prvakov tedna je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.
Če brez skrivnostnega ovinkarjenja, udarim žebljico na glavico, potem vam povem, da z menoj v studiu sedi ilustrator, stripar in likovni pedagog Ciril Horjak. Je popularizator stripa, med drugim avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Je tisti človek, ki je stripe iz trafike prestavil v fabrike. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, denimo britanski Guardian, ali pa pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja iz mesta miru, iz Slovenj Gradca, njegovi izstopajoči lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so pomembno vlogo imele tete, tete z ozadjem, in ne tete iz ozadja. In na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo prejel nagrado Prešernovega sklada. Gost 60. epizode Prvakov tedna je Ciril Horjak, z umetniškim imenom dr. Horowitz.
Skoraj vsak povzetek njegove biografije, ki ga zasledimo v medijih, se začne s podatkom, da je Mariborčan. Kot najstnika sta ga prevzela film Povečava in fotografija. Namesto v Prago je odšel na študij v Zagreb, na Akademijo dramskih umetnosti. Kot direktor fotografije se je podpisal pod prvo komedijo po osamosvojitvi Babica gre na jug, nato posnel mednarodno koprodukcijo Oko za oko in se za več kot dvajset let podal v svet oglaševanja, posnel skoraj 400 oglasnih spotov. Točko preloma v njegovi ustvarjalnosti predstavlja prva sezona serije Življenja Tomaža Kajzerja. Potem so se zgodila še Prebujanja in dvakrat Gajin svet, prvi del je v kino privabil 80.000 gledalcev, Gajin svet 2 je po obisku in priznanjih še presegel prvi film. Posnel je tudi skoraj 100 televizijskih kuharskih oddaj, raznolikih kuharskih filozofij. Zakaj trilogija Boter inspirira najboljšo bolonjsko omako in zakaj je dober film - brezčasen film. Januarski nedeljski večeri so spet v znamenju Življenj Tomaža Kajzerja. Ali se o njih pogovarjamo dan potem, v ponedeljek zjutraj - to bi si bržčas želel njihov režiser Peter Bratuša, ki je gost nove epizode Prvakov tedna.
Odraščala je na kmetiji, ob sobotah sta z očetom z atlasom in zemljevidi načrtovala namišljene poti po svetu. Zdaj gre vsak teden »na lepše«, vendar to niso brezskrbna, užitkarska potovanja, ampak garaško delo majhne ekipe, da vsak petek zvečer na ekrane nacionalke pride oddaja Na lepše. Pravi, da se najbolje počuti v vinskih hramih vipavske doline - no, tole zahteva dodatno pojasnilo… V njeni potovalni prtljagi nikoli ne manjka manjši nož - tudi tole zahteva dodatno pojasnilo ... Je najbolj prepoznaven obraz slovenskega turističnega novinarstva, je predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije. Lani novembra je na Dnevih slovenskega turizma prejela nagrado Kristalni triglav za osebnost, ki je v letu 2023 največ prispevala k turistični prepoznavnosti Slovenije v svetu. O turističnih produktih razmišlja v kontekstu podnebnih sprememb, raje kot o butičnosti govori o avtentičnosti in pravi, da je privrženka digitalnega celibata. Gostja Prvakov tedna je Marjana Grčman.
Ko je razmišljal o tem, kaj želi početi v življenju, je nihal med študijem ekonomije in strojništva, čeprav si je njegova mama želela, da bi postal zdravnik. Odločil se je za ekonomijo in diplomiral z nalogo z naslovom Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas. Svojo prvo službo je našel v takratnem gigantu, ki smo ga poznali pod kratico PTT: Širše javnosti je postal znan leta 1997, ko je postal predsednik uprave trgovskega podjetja, ki se v podnaslovu predstavlja kot najboljši sosed. V osem letnem obdobju vodenja omenjene družbe je prejel niz priznanj in nagrad za najboljšega menedžerja. Leta 2005 ga je z vrha odnesla politika s preprodajo državnih lastniških deležev. Leto pozneje kot župan prvič vstopi na ljubljanski Magistrat. Ljubljančanke in Ljubljančane je prepričal s programom 22 projektov, zdaj je na čelu glavnega mesta že peti mandat in bo jeseni postal tudi župansko polnoleten, omenjeni seznam pa je skoraj izčrpan. Tako kot so nekoč prihajale menedžerske nagrade, so v zadnjem desetletju na njegov naslov prihajali pozivi na sodišče. Vedno je bil tesno povezan s športom, z njegovo izdatno pomočjo je Krim postal evropski prvak. Sledil je nastop na državnozborskih volitvah, čeprav je njegova Pozitivna Slovenija prepričljivo zmagala, se je njegov pohod na Gregorčičevo končal negativno, saj mu ni uspelo sestaviti vlade. V svojem življenju skoraj ne pozna hobijev, saj je županovanje zanj služba, prosti čas, in dopust. Slednjega si na leto privošči največ šest dni, pa še to bolj zaradi žene in vnukinj. Povsem dobro shaja s petimi urami spanja na noč, vstaja ob pol šestih in mu zato ni bilo težko priti na oddajo. Potem ko je že prelistal jutranje časnike je gost prve epizode Prvakov tedna v novem letu župan Ljubljane, Zoran Janković.
Gost današnje epizode Prvakov tedna je že pri sedmih vedel, da želi postati novinar. Šola je bila zanj peklenska izkušnja, zares se je začel izobraževati šele po koncu formalnega izobraževanja. Kot novinar je poročal s številnih vojnih in kriznih območij, je iskalec dobrih praks na področju upočasnitev klimatskih sprememb. Pravi, da je profesionalno stoodstotno samoudejanjen. Njegov cilj je ostati absolutno neodvisen in hkrati gospodar svojega časa ter prostora. Ne skriva se v conah udobja, po svetu ne hodi zaradi ego safarija, small talk ali drobni pomenki ga ubijajo. Ali smo bili na nedavno končani podnebni konferenci priča največjemu zelenemu zavajanju v zgodovini? Ali je Slovenija lahko prizoršče Plana B? Gost oddaje Prvaki tedna je bil novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Odraščal je s pogledom na mariborski Ljudski vrt, odločitev za nogometne vijolice je bila logična in hkrati sanjska izbira. Hitro je postal legionar na avstrijskih nogometnih igriščih, po vrnitvi domov je trikrat kot igralec in nato še dvakrat kot trener postal državni prvak z Mariborom. Leta 2010 je slovenski nogomet drugič, po Katancu, popeljal na svetovno prvenstvo, kjer so Slovenci dosegli prvo zmago. Nato je v petih letih NK Rijeka postavil ob bok velikima Dinamu in Hajduku. Pet je njegovo srečno število, malo manj s srečo je povezano število devet, saj je imel v času profesionalne igralske kariere devet operacij. Je diplomant Fakultete za šport, ob pomanjkanju nogometnih služb bi si lahko kruh služil tudi kot radijski voditelj. Rad ima džez, spozna se na vino, je garač in hedonist. Njegova vrnitev na selektorski stolček je spisala novo poglavje slovenske nogometne pravljice – Slovenija dviga zastave in gre naprej, po 24 letih bo spet zaigrala na evropskem nogometnem prvenstvu. Ta čas je eden najbolj priljubljenih Slovencev, ki bi na barometrih z lahkoto pometel z večino slovenskih politikov. Gost nove epizode Prvakov tedna je selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek. FOTO: MMC / www.alesfevzer.com
Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.
Po diplomi bi se lahko vse življenje ukvarjal s prevajalskimi dilemami ali pa urejal kadrovske mape uslužbencev nacionalne rtv hiše. Kot bobnar bi lahko ostal v drugi frontni liniji koncertnega odra, a potem ne bi nikoli izvedeli, kako je, ko kakšno noč pri štorkljah prespi. S Horizontom te igre ne bilo konec, vse je šele začelo. Izvir, Sanje, Avantura in Spremstvo niso ravno gesla svetovne glasbene enciklopedija. Ko pa spomnimo, da nas je opomnil, da mali bogovi vedrijo in oblačijo v vsaki slovenski vasi in slehernem podjetju, ter da se od višine zvrti, veste, da govorimo o Vladu Kreslinu. V več kot pol stoletni karieri se je na njegovem diskografskem kontu nabralo okoli 30 albumov, vsaj dvakrat več je klobukov v njegovi omari. V glasbi spaja lokalno in globalno, narečja na diagonali Goričko- Piran so tudi zaradi njega dobila domovinsko pravico v urbanih okoljih, njegove skladbe navdihujejo gledališče in film, in so materija diplomskih nalog. O Kreslinu iz Beltinec pišejo knjige v ameriškem Teksasu. Ker je njegov vzornik Bob Dyaln dobil Nobelovo nagrado za književnost, čakamo, kdaj se ga bo spomnil upravni odbor sklada za podeljevanje Prešernovih nagrad. Lepo nam je, ko reče, da je pesem od tistega, ki jo potrebuje, še lepše bi bilo, če bi ga slišali odločevalci, ko pravi: pustite nam ta svet. Vlado Kreslin gre pred snidenjem s 70-tico še dvakrat spat, Vlado je pač za vedno IN ter gost današnje epizode Prvakov tedna.
Njeno življenje je povezano s knjigami, jeziki in kulturnimi prostori. Desetletje in pol je preživela v literarno založniških krogih, sodelovala je pri razvoju sistema za izposojo e-knjig Biblos, nekaj let je vodila festival Fabula, v okviru katerega ji je prvič na enem odru uspelo združiti lacanovski Triglav: Žižek, Dolar, Zupančič. Zavihtela se je na vrh javne agencije za knjigo, od tam so jo odstavili, bojda zaradi politične nekompatibilnosti s prejšnjo vlado. Pravi, da vedno znova izstopa iz cone udobja, in morda se je prav zato podala na pot kulturnega managmenta, in postala direktorica novega javnega zavoda Center Rog. Njena prva prostočasna dejavnost je urbano čebelarjenje, nekoč so bili to konji in jahanje, vseskozi je strastna smučarka. Kot filozofinja, jezikoslovka in novinarka je začela na Radiu Maribor, in je spet v radijskem studiu, tokrat kot gostja oddaje Prvaki tedna. Renata Zamida.
Nekateri poznavalci pravijo, da je » slovenska Bjork«. Marsikomu bi taka primerjava močno laskala, a pri njej je ta vzporednica vsebinsko preskromna. Je namreč vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka. Sprehaja se od etna prek gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. Razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od skupine Laibach do Svetlane Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od pripovedovanja do harfe. Vse pa povezuje njen glas. Je ustanoviteljica in avtorica mnogih domačih in mednarodnih glasbenih zasedb, skrbi jo brezvestno človekovo uničevanje narave, modrosti črpa od starovercev, obvlada umetnost iskanja in sprejemanja, ceni moč zdravilnih rastlin, uporablja zagovore, z uroki se ne igra in pravi, da je rokovanje z glino ena sama meditacija. Je umetnica nove generacije in gostja nove epizode Prvakov tedna. Zvezdana Novakovič.
Neveljaven email naslov