Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
92 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Danes mineva leto dni od državnozborskih volitev. Kakšna je Slovenija ob letu osorej? Ali bo spremenjena agenda: manj besed, več dejanj, vladi vrnila izgubljeno podporo javnosti? Se bodo vladi izšli smeli reformatorski načrti? Kakšna sta položaj in vloga civilne družbe in medijev po enem letu nove oblasti? Kdo je prava opozicija, ali prihajajo nove politične stranke? O tem analitik in kolumnist Sobotne priloge dr. Janez Markeš.
Mariborčanka, rojena v Slovenj Gradcu. Prva Slovenka, ki je dvakrat zapored postala svetovna prvakinja v smuku. Ima tudi dva mala kristalna globusa v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Po nekaj bolj skromnih sezonah, so ji v zadnjih letih mnogi napovedovali smučarsko upokojitev, a jih ni poslušala. Odločno in trdo je delala naprej, prišlo je leto preporoda, prišle so zmage in spet je v svetovnem vrhu. Njena mama je alfa in omega njene ekipe, ki deluje po načelih družinskega podjetja. Te dni je na treningu na Peci, javnost je presenetila novica o trenerski menjavi v njeni ekipi. Zaenkrat noče delati dolgoročnih načrtov, a morda še ni rekla zadnje besede pod olimpijskimi krogi. Gostja današnje epizode Prvakov tedna je Ilka Štuhec.
Gost praznične epizode Prvakov tedna je bil eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Tone Partljič, ki pravi, da je pisanje mučna, a tudi najslajša samota. Preizkusil se je tudi v politiki, in je prepričan, da lažje živi in preživi načelen človek. Kako doživlja velikonočne praznike, zakaj ima do potice ambivalenten odnos, kaj mu dajeta Drava in morje in o čem pripoveduje njegov novi roman Veter z vzhoda, ki je izšel te dni. Prvaki tedna na Prvem.
Dr. Anže Logar je natanko polovico svojega življenja v politiki, 414 tisoč glasov je zadoščalo za drugo mesto na predsedniških volitvah, kot zunanji minister je v dveh letih 66-krat obiskal tuje prestolnice. Številke mu niso tuje - zato je vodil preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, zagovarja filozofijo boksa, plemenitega boksa: poštena igra, brez nizkih udarcev. Raje kot samosvoje mačke ima zvestobo psov, če bi se lahko preselil v svet super junakov, pa bi najraje postal Robin Hood.
Na svetovni dan gledališča je bila naša gostja Violeta Tomić, ki je na svoj 60. rojstni dan uprizorila monodramo Obračun. Bila je televizijska voditeljica, političarka, ki se je zavzemala za enakost in proti elitizmu, 'prekarka' in izobčenka, ki je zaradi kritičnega uma često zašla v težave.
Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.
Analiza zmagovalcev in poražencev, katere filmske zgodbe, kakšni kreativni pristopi so letos prepričali ameriško Akademijo filmskih umetnosti in znanosti, kdo je bil spregledan, a hkrati vreden ogleda v novi epizodi Prvakov tedna, ko je bil naš gost Simon Popek, eden najboljši poznavalcev filmske umetnosti pri nas. Te dni kot programski direktor bdi nad festivalom dokumentarnega filma, prav kmalu bo začel selekcijo filmov za jesenski Ljubljanski filmski festival. Pogovarjali smo se tudi o uspehih slovenskih filmskih ustvarjalcev v zgoščenem in zahtevnem mednarodnem okolju. In naposled, zakaj je kinodvorana še vedno prizorišče filmskega užitka, ki ga ne more ustvariti domači, hišni kino, kaj šele nekaj »inčni« zaslon pametnega telefona.
V novi epizodi Prvakov tedna na pragu osmega marca smo gostili ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Antropologinja in politična aktivistka, ki pravi, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati ... Je pa inštitut 8. marec začel z novo kampanjo, ki je tokrat usmerjena proti sovraštvu in neenakosti. V jutranjem pogovoru pa tudi o stiskah upokojencev, podnebnem štrajku, svobodnih in neodvisnih medijih in kupu prebranih knjig.
V novi epizodi Prvakov tedna je bil gost Gregor Bezenšek ml., akademsko izobraženi jazz kitarist, ki se predstavlja z umetniškim imenom SoulGreg Artist Lani smo ga spoznali tudi v vlogi kandidata za predsednika Republike Slovenije. V jutranjem pogovoru je bil v ospredju prihajajoči svetovni dan redkih bolezni, saj je Gregor Bezenšek, ml ustanovitelj Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan. Katere so sistemske pomanjkljivosti na področju obravnave redkih bolezni v Sloveniji? Bi sploh potrebovali takšna društva, če bi država dosledno in celovito izpolnjevala svoje sicer deklarativno določene naloge in obveznosti?
V novi epizodi Prvakov tedna se nam je pridružil Franci Petek, doktor geografije, svetovni prvak v smučarskih skokih, pedagog montessori, in direktor Zavoda za šport Planica. Kako je dolina pod Poncami pripravljena na 43. nordijsko svetovno prvenstvo dan pred odprtjem? Kaj bo Planici srednjeročno in dolgoročno prineslo prvenstvo? Ali se bo zaradi prvenstva med mladimi povečalo zanimanje za smučarski tek in skoke? Je bil jezen na Jana Bokleva, ker je izumil škarjasti oziroma »V« skalni slog, ki je v bistvu razlog, da je končal profesionalno kariero? Bo Planica nekoč doživela tudi tekmovanja pod petimi krogi?
Bivši predsednik republike Borut Pahor je bil gost nove epizode Prvakov tedna. Pogovor je potekal tik pred koncem dobrodelne dražbe v okviru katere je že padel svetovni rekord, saj bo njegova katrca najdražje prodan Renault 4 v zgodovini. Kakšni so načrti Boruta Pahorja, ki je v slovenski politiki dosegel tako rekoč vse? Bo zapustil svet politike? Se je že odvadil predsedniškega urnika in protokola? Zakaj se mu ni uspelo dogovoriti z vlado, da bi postal posebni vladni odposlanec za promocijo slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN? Ali je komurkoli v slovenski politiki ostal karkoli dolžan? Kdaj mu je bilo kot predsedniku republike najtežje? Zakaj je Boter zanj najboljši film? Koliko časa bo preživel na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici?
Tokratno Prvakinjo tedna smo obiskali v ljubljanskem Trnovem. To je pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka in šansionerka Svetlana Makarovič.
Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?
Tomaž Mihelič, po izobrazbi delovni terapevt, sicer pa novinar, pevec, plesalec, ki je letos plesne čevlje zamenjal za pohodniško obutev in se odpravil po Jakobovi poti … v 33 dneh je prehodil skoraj tisoč kilometrov, pravi, da ti »Camino« nič ne da, vzeti si moraš sam. Letos je minilo 20 let od kar je s Sestrami nastopil na Evroviziji. Kako ocenjuje odločitev, da gre Slovenija letos na Eurosong brez Eme? Zakaj kot ljubitelj športa ni spremljal pravkar končanega mundiala in zakaj je debela koža za slone?
Boris Krabonja je profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Prostovoljec, mariborski Robin Hood, humanitarec, čeprav zase pravi, da humanitarec še dolgo časa ne bo. Solidarnost do najšibkejših so mu položili v zibko, to so babičini geni, pojasni. Ta čas se na Upornika po pomoč obračajo upokojenci, ki kolebajo med hrano in ogrevanjem. Kakšen je resničen odnos slovenske družbe do starejših, ali so ob koncu leta ljudje bolj darežljivi, se nas v tem času bolj dotaknejo stiske soljudi?
Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.
Jutri bo minilo 45 let od prvega koncerta benda z imenom Pankrti, v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani se je to zgodilo, svoj prvi koncert so oglaševali z na roko napisanimi plakati v formatu A3 in s pripisom, da gre za prvi pank koncert na Balkanu. Vse so povedali in odpeli na en izposojeni mikrofon. Andrej Šifrer je v Stopu zapisal: »Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle v šentflorjansko rock sceno.« Pravkar odstopljeni direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, tedanji recenzent revije Teleks je svetoval bralcem, naj prvo malo ploščo Pankrtov preslišijo. Pero Lovšin v Prvakih tedna v jutru na Prvem o tem, da tovarišem danes verjame bolj kot gospodom, in da je že skrajni čas, da presežemo banalne razlike, ter da na vlaku punka ni nikakršnih omejitev, vstopijo lahko vsi, ne samo upokojenci z brezplačno letno vozovnico.
Neveljaven email naslov