Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
92 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Na mestu današnjega gosta bi lahko sedel uspešen fotograf ali slaven arhitekt. Bi … če ne bi kot otrok v lokalnem kinu videl Spielbergovega Žrela in naslednje poletje v roke dobil super 8 filmske kamere. Z njo je prišlo odkritje - gibljive sličice. Ali mu je dejstvo, da v treh poskusih ni bil sprejet na AGRFT škodilo, ali morda celo dalo pospešek njegovi filmski karieri? Bi sploh postal filmski režiser, če v ŠKUC-u v 80. letih ne bi videl vseh tistih koncertov zvezd novega vala in punka? Danes ima v svoji filmografiji več kot ducat igranih celovečercev in še kopico dokumentarnih filmov. Njegovi Rezervni deli so se pred dvema desetletjema uvrstili v glavni tekmovalni program Berlinala, njegovo Nočno življenje je leta 2016 prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. Njegova Slovenka je prvi slovenski film, ki ga je Netflix uvrstil v svojo ponudbo. V kinu je ta čas na ogled njegov hommage prijatelju in igralcu Petru Musevskemu, z naslovom Pero, za katerega so kritiki zapisali, da je nadvse zanimiv in ganljiv film, ki daleč presega svojo neposredno tematiko. Ob vsem tem pravi, da »ima pač srečo, da lahko dela filme«. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil filmski režiser in scenarist Damjan Kozole.
Že od malih nog obožuje, ljubi jezik, jezik je podstat vsega, kar počne: je namreč pisatelj, prevajalec, pripovedovalec, stand-up komik, mojster improvizacije, ustvarjalec podkastov in ambasador branja. Že kot srednješolec je rapal Brižinske spomenike. Slovenske literarne klasike je naredil za kul in lol, Cankarja je postavil v strip, reformatorje na oder modernih časov. Leta 2012 je bil uvrščen na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Njegova najljubša beseda je žmoht, ugotavlja, da smo Slovenci zelo pogojeni z jezikom, še zlasti z dvojino. Pripomni, da je njiva metafora za slovensko bit. Velja za enega najbolj vplivnih ljudi na družabnih omrežjih pri nas. Pravi, da ga poganja firbec, tisti, ki ga poznajo, so prepričani, da deluje kot naravni antidepresiv. Večina se zjutraj poslovi od pižame, mi smo si za najboljšo jutranjo družbo izbrali Pižamo.
Pisalo se je leto 1978, ko je prišel na avdicijo za radijskega napovedovalca na takratni Radio Ljubljana, nato pa je postal eden najbolj prepoznavnih glasov slovenskega nacionalnega radia in televizije. Vse ostalo je zgodovina. In tako bi lahko končali tale uvod. A nadaljujmo, ker bi se že omenjena zgodovina lahko odvila tudi drugače, na primer, da bi ostal na odru Prešernovega gledališča v rodnem Kranju, in se morda čez čas preselil v kakšen drug gledališki ansambel. A ker je imel in ima še vedno rad radio, je pač moralo iti po tej poti. Več kot 20 let je vodil eno najstarejših oddaj Radia Slovenija- Četrtkov večer. S Koncertom iz naših krajev je prekrižaril Slovenijo ter gostoval na odrih slovenskih izseljencev, po Evropi in onkraj Atlantika. Njegova so bila sredina jutra na Prvem, v Števerjanu so ga vzeli za svojega, spomnijo se ga generacije gledalcev Obzornika in televizijskega dnevnika. Bil je mentor govora in radijskega nastopanja številnim, tudi še vedno aktivnim, ustvarjalcem nacionalnih radijskih programov. Med številnimi priznanji hrani tudi Kristalni mikrofon, ki ga je prejel leta 2007. Obožuje gledališče in film, kot pravega Gorenjca ga navdušujejo zimski športi, postal je študent Univerze za tretje življenjsko obdobje, je ambasador programa Svit in še vedno radio-aktiven, pri slednjem ne gre za sevanje kakšnega nevarnega izotopa, ampak za sledenje radijskim programom in nesebično deljenje znanja in izkušenj s tistimi, ki so pripravljeni poslušati. Le nekaj dni pred rojstnim dnevom Radia Slovenija, ko že zajemamo sapo za 95 svečk, je bil gost oddaje Prvaki tedna Janez Dolinar.
Diplomirala je iz slovenskega in italijanskega jezika, magistrirala iz sociologije kulture. Potem pa postala novinarka… verjetno naključno, saj zase pravi, da je njena profesionalna pot- pot naključij in sprememb, ki jih ni načrtovala, ampak so se ji kar zgodile. Njeni prvi novinarski postojanki sta bili Radio Študent in tednik Mladina, zdaj je že skoraj dve desetletji in pol zvesta RTV Slovenija. Nova Gorica, Rim, Ljubljana in Bruselj so njena mesta. Preučevala je ustroj in delovanje italijanske mafije, ukvarjala se je s fenomenom političnega populizma, spoznala zadnjega rimskega cesarja in vpogledala v zakulisje papeške palače. Njen literarni prvenec je bil nagrajen s knjižno nagrado modra ptica in nominacijo za Kresnika. Zdaj je pod streho njena kriminalna trilogija. Zakaj namesto v hribe ali na morje med dopustom raje pobegne v pisateljsko osamo, ali drži, da med novinarskim delom in literaturo postavlja berlinski zid in kaj jo je naučila impro liga, nam je povedala v novi epizodi Prvakov tedna. Z nami je bila novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok.
V novi epizodi Prvakov tedna smo se pogovarjali s satirikom, komikom, akademsko izobraženim glasbenikom, za katerega je pred nekaj meseci Sašo Hribar dejal, navajam: »… je ta trenutek najbolj propulziven estradnik v Sloveniji. Stvari, ki jih počne, počne tako, da so videti enostavne, kot da bi se jih lahko lotil prav vsakdo, kar seveda ni res. V svojem performansu je altruističen in empatičen, like pa je sposoben prilagajati intelektualnemu dometu občinstva.« 19 let je član ekipe Radia Ga Ga, zadnjih nekaj sezon vodi televizijsko oddajo Kaj dogaja?, prepeva na Mali terasi, ustvaril je kopico imitatorskih likov: »Ifigenija, Zlatko Zahović, Dimitrij Rupel, Milan Kučan, Gregor Golobič, Borut Pahor, Jože Potrebuješ, Magnifico, Svetlana Makarovič, Elka Strojan, Zvezdana Mlakar….. Igra na violončelo iz leta 1900, obožuje češnje, nekoč je treniral gimnastiko, še vedno zna hoditi po rokah, in pronicljivo ugotavlja, da je marsikateri politik imitacija samega sebe. V jutru na Prvem je bil gost Prvakov tedna Tilen Artač.
V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.
Boštjan Šefic se je širši javnosti najbolj vtisnil v spomin v času velike migrantske krize med letoma 2015 in 2016, ko se je v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve izkazal pri upravljanju begunskega vala. Velja za izjemno umirjenega človeka, ki s svojimi nastopi in razlagami deluje pomirjujoče, nikoli ne seje panike in nepotrebnega vznemirjenja. V svojem življenjepisu navaja, da je radoveden, motiviran, zanesljiv, odgovoren, iniciativen, vztrajen in ciljno usmerjen. Je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Posledično velja za enega najbolje informiranih ljudi pri nas, v tujini predava o boju proti terorizmu. Ker je vešč kriznega upravljanja, ga je vlada le nekaj mesecev po upokojitvi poklicala nazaj in mu kot državnemu sekretarju zaupala vodenje, ad hoc ustanovljene, vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Namesto, da bi se posvetil športnim hobijem: teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju, je sprejel službo, ki zahteva človeka in pol.
Novo šolsko leto prinaša naloge in izzive za obe strani katedra. Doktor Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Prepričan je, da mora da biti dober učitelj radoveden in si upati izven okvirjev. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, kot bivši organist Avsenike spremeni v Ai-vsenike, s svojimi dijaki oblikuje evrovizijsko stavnico, v prostem času se ukvarja z rodoslovjem in po dolgem času spet riše. Pohvali se lahko z nazivom Učitelj leta 2022, za isto leto je prejel tudi Nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, v letu 2023 pa je bil predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize, na katerem izbirajo učitelje, ki najbolj premikajo meje in delajo družbo boljšo. Doktor Uki, kot ga kličejo dijaki, nam je povedal, kakšna bo šola prihodnosti in kako v šoli sedanjosti čim bolj uživati. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil dr. Uroš Ocepek.
Dolgoletni radijski športni novinar in komentator, eden najboljših poznavalcev košarke v Sloveniji, je pred šestimi leti sredi Carigrada napovedal, da smo pred vrati košarkarskega raja, zdaj je sam na pragu pisarne delavskega direktorja RTV Slovenija. Franci Pavšer upa, da bo RTV Slovenija spet medijska hiša, iz katere ljudje ne bodo razočarano odhajali, temveč bodo vanjo s ponosom prihajali. Od košarkarskega parketa do izzivov delavskega direktorja s Francijem Pavšerjem v novi epizodi Prvakov tedna.
Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, ujma, katastrofa apokaliptičnih razsežnosti, sodni dan … Tako je moč opisati dogajanje nad večjim delom naše države v noči s četrtka na petek, ki se je nadaljevalo v petkovo dopoldne, 4. avgusta. In kako je 10 dni pozneje? Aplikacija Poplave 2023 deluje, odziv prostovoljcev je izjemen, uspešno so bile izvedene številne akcije zbiranja finančne pomoči za prizadete ljudi in kraje, pomoč prihaja tudi iz tujine, obnova bo dolgotrajna, njeni stroški bodo šli v milijarde evrov. Ob tem moramo ponovno premisliti naše sobivanje z vodami in naravo ter vstopati in posegati v prostor premišljeno. V teh dneh so se spisale številne zgodbe o požrtvovalnosti, solidarnosti, junaštvih, ki bi si zaslužile filmsko upodobitev. Izkazalo se je veliko junakov, veliko prvakov tedna, meseca, leta ali kar našega življenja … Sredi vrveža odpravljanja posledic ujme smo se pod tendo gasilskega kamiona pogovarjali z županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak in nastala je nova epizoda Prvakov tedna.
Protokol Republike Slovenije je vodila 18 let. Zamenjala je ni nobena vlada, noben predsednik, dovolj je bilo ogledalo njenega dela. Po izobrazbi je muzikologinja, diplomirala je tudi na londonski šoli za odnose z javnostmi. Je izredna predavateljica na Univerzi na Primorskem in vodja Akademije za poslovni protokol. Pravi, da je v njej 197 odstotkov Primorke, da je njeno mesto Koper, a bi pogrešala bi tudi Ljubljano. Obožuje gozdne jagode in je ljubiteljica mačk. Njen najljubši otroški spomin je brezmejna žuboreča brezskrbnost. Cincanje je zanjo potrata časa, bolj kot v dobrodelnost verjame v solidarnost. Na vprašanje, na katero vprašanje ni odgovora, odgovori: »Na nobeno, ker tudi, ko ga ni, je.« Gostja nove epizode Prvakov tedna je Ksenija Benedetti.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Lahko bi kot vrhunska alpska smučarka pod olimpijskimi krogi osvajala odličja, ali pa bi težko smučarsko obutev zamenjala za lahke plesne čeveljce. Namesto na plesnem podiju bi lahko svoje veščine preizkušala na diplomatskem parketu, saj je v Trstu diplomirala iz mednarodnih in diplomatskih ved. Govori šest svetovnih jezikov, je kuharska samoukinja, ki je postala vrhunska kulinarična ustvarjalka in osvojila naziv "najboljša kuharska mojstrica na svetu". Pri visoki kuhinji poudarja troje: teritorij, letni čas in osebnost. Zakaj jo je na eni strani pomembno oblikovala njena nona, na drugi strani nanjo usodno vplivala Tanzanija? Kako so ji življenje spremenili Netflix, New York Times in Michelinove zvezdice? Iz Tasmanije prek Valencie, kjer je bila Hiša Franko ponovno uvrščena v gastronomska nebesa v oddajo Prvaki tedna prihaja Ana Roš Stojan.
Letnik 48, povej, kar misliš, je moto, ki ga spremlja od mladosti. Zato se je že na Šubičevi gimnaziji prepiral s profesorji, na Filozofski fakulteti je študiral slovenščino in angleščino, na slovenski glasbeni sceni je že več kot 55 let. Vedno znova nas prepriča, da bo danes srečen dan in po novem letu boljše…. Delal je kot novinar na BBC-ju, a se kot slovenskega naroda sin vrnil domov… imel je založbo in prodajalno plošč, prevajal je biografije glasbenih legend, je zbiralec in izvrsten poznavalec viskija, Irena je zanj najlepše ime, v kuhanju marmelada se upa spopasti z vsako slovensko gospodinjo, pozimi poišče poletje na Kanarskih otokih, letošnja Poletna noč je posvečena njegovemu opusu. Gost nove epizode Prvakov tedna je Tomaž Domicelj.
Goran Forbici je pred tednom dni postal predsednik programskega sveta RTV Slovenija, in s tem zasedel enega bolj vročih stolčkov ta čas pri nas. Po izobrazbi filozof in zgodovinar, na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, zadnjih 12 let je direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Če bi morali izpostaviti enega izmed njegovih konjičkov, ki ga definira in oblikuje tudi profesionalno, bi povedali, da je strasten zbiralec in bralec knjig.
Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.
Množica vidnih in nevidnih mehanizmov grobosti, priča smo sovražnosti, ki se osiplje tudi z vrha navzdol. Individualizem je pripeljal družbo v stanje, kjer je vljudnost zamenjala grobost. Glorifikacija materialnega bogastva, ideja sreče na ukaz, wellnes narcisizem, teror perfekcionizma in industrija samoizboljšanja ter revščina, ki je postala novo potrošno blago. Kdo je kriv, kdo spodbuja, širi sovražni govor, prikrite in neprikrite oblike nasilja? Kaj moramo storiti kot družba? Gostja nove epizode Prvakov tedna je dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, ki kot raziskovalka dela na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku, na BIOS Centre London School of Economics ter na Birkbeck College School of Law v Londonu.
Čebele so pomembne za opraševanje in pridelavo hrane. Čebele pa so tudi pokazatelj razmer v okolju. Tudi po svetovnem dnevu čebel se pogovarjamo o čebelah, s poudarkom na urbanem čebelarjenju. V mestu Ljubljana se nahajajo panji za čebele tudi na strehah, terasah, balkonih in vrtovih javnih in zasebnih zgradb. Zanimiv je podatek, da je v nasprotju s pričakovanji, med, ki ga prinesejo urbane čebele zelo kakovosten, čestokrat bolj od tistega, ki ga pridelajo na podeželju, kjer so kmetijske površine obremenjene s pesticidi. Katere koristi še prinaša urbano čebelarjenje, kaj se skriva pod naslovom projekta Medena celica? Kaj storiti, če v mestu opazite čebelji roj? Gost Prvakov tedna je bil Gorazd Trušnovec, predsednik Društva Urbani čebelar.
V novi epizodi Prvakov tedna smo gostili novinarko, voditeljico, prvo in morda edino pravo damo Televizije Slovenija, zagotovo pa prvo Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija. Miša Molk je osredotočena na lastno delo in notranje življenje, ob besedi novinarstvo pomisli na svetlobo, s koncem javnega medija je tudi konec demokracije, je prepričana. Veliko bere, rada leze v hrib in se nikoli ne odreče eleganci.
Spremembe so edina stalnica v življenju, je pregovorna zapoved sodobnega časa. O novostih, osvežitvah in spremembah, ki jih uvajamo v Jutranji program na Prvem v tokratni epizodi Prvaki tedna z odgovornim urednikom Prvega programa Radia Slovenija Danijelom Poslekom. Pogovarjali smo se tudi o vlogi javnega radia, o aktualnih radijskih trendih in vlogi umetne inteligence pri radiu prihodnosti.
Neveljaven email naslov