Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obred ustoličenja slovenskih knezov se je končal leta 1414, ko je kmet še zadnjič izročil koroškemu vojvodi ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu oblast v deželi. Podrobneje o tem zgodovinar Peter Štih dalet
Na današnji dan leta 1904 se je v Sežani rodil pesnik Srečko Kosovel. Maturiral je v Ljubljani in na filozofski fakulteti študiral slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino. Že v gimnaziji je sodeloval v literarnem krožku, ki je izdajal dijaški list Kres, od tod je prešel v krožek Preporod, sam je ustanovil organizacijo srednješolcev iz zasedenega ozemlja. Leta 1922 je ustanovil Lepo Vido, čez dve leti krožek Ivan Cankar. Pogosto je javno nastopal, sodeloval v tedanjih literarnih revijah, poleg poezije je pisal prozo in dramske osnutke. Ob koncu življenja je pripravil zbirko Zlati čoln, ki se je izgubila. Posthumno so leta 1927 izšle Pesmi, kasneje pa še Izbrane pesmi, leta 1972 pa še ekspresionistični Integrali. Prisluhnimo odlomku spominov profesorja Petra Martinca, slikarja Augusta Černigoja in Vuke Kumar
V Kovorju se je na današnji dan leta 1934 rodil smučarski skakalec Jože Šlibar. S skokom 141 metrov je 24. februarja leta 1961 v Obrrstdorfu postavil neuradni svetovno rekord. Šlibar je čez eno leto o svojih tekmovalnih dosežkih povedal dalet Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
Priimek Križán velja za primer pojavljanja imena naselja v izpeljani obliki. Priimek ponavlja ime prebivalca naselja po imenu Križ, ki jih je na slovenskem ničkoliko. Križán je razširjen po vsej Sloveniji, ob zadnjem popisu so jih našteli 561, 7 primerov je Križancev, 248 Križaničev, 313 pa Križancev, 33 pa Križančičev, 692 pa je Križajev. Fašisti so priimek Križaj poitalijančili v Crisai, Križman v Crociati, Crismani ali Grimani.
V Tihvinu blizu Novgoroda se je na današnji dan leta 1844 rodil skladatelj in pedagog Nikolaj Rimski Korsakov. Po končani vojaško pomorski akademiji v Sankt Peterburgu je na pobudo skladatelja Balakireva začel komponirati. Hitro se je uveljavil kot mojster orkestracije z barvito glasbeno govorico. Z operami Sneguljčica, Sadko in Zlati petelin, simfonično suito Šeherezada in tremi simfonijami je bistveno oblikoval rusko nacionalno glasbo. Prisluhnimo skladbi Rimskega - Korsakova Čmrljev let. Škotskemu komornemu orkestru dirigira Raymund Lappard. cd 11842
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Obred ustoličenja slovenskih knezov se je končal leta 1414, ko je kmet še zadnjič izročil koroškemu vojvodi ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu oblast v deželi. Podrobneje o tem zgodovinar Peter Štih dalet
Na današnji dan leta 1904 se je v Sežani rodil pesnik Srečko Kosovel. Maturiral je v Ljubljani in na filozofski fakulteti študiral slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino. Že v gimnaziji je sodeloval v literarnem krožku, ki je izdajal dijaški list Kres, od tod je prešel v krožek Preporod, sam je ustanovil organizacijo srednješolcev iz zasedenega ozemlja. Leta 1922 je ustanovil Lepo Vido, čez dve leti krožek Ivan Cankar. Pogosto je javno nastopal, sodeloval v tedanjih literarnih revijah, poleg poezije je pisal prozo in dramske osnutke. Ob koncu življenja je pripravil zbirko Zlati čoln, ki se je izgubila. Posthumno so leta 1927 izšle Pesmi, kasneje pa še Izbrane pesmi, leta 1972 pa še ekspresionistični Integrali. Prisluhnimo odlomku spominov profesorja Petra Martinca, slikarja Augusta Černigoja in Vuke Kumar
V Kovorju se je na današnji dan leta 1934 rodil smučarski skakalec Jože Šlibar. S skokom 141 metrov je 24. februarja leta 1961 v Obrrstdorfu postavil neuradni svetovno rekord. Šlibar je čez eno leto o svojih tekmovalnih dosežkih povedal dalet Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
Priimek Križán velja za primer pojavljanja imena naselja v izpeljani obliki. Priimek ponavlja ime prebivalca naselja po imenu Križ, ki jih je na slovenskem ničkoliko. Križán je razširjen po vsej Sloveniji, ob zadnjem popisu so jih našteli 561, 7 primerov je Križancev, 248 Križaničev, 313 pa Križancev, 33 pa Križančičev, 692 pa je Križajev. Fašisti so priimek Križaj poitalijančili v Crisai, Križman v Crociati, Crismani ali Grimani.
V Tihvinu blizu Novgoroda se je na današnji dan leta 1844 rodil skladatelj in pedagog Nikolaj Rimski Korsakov. Po končani vojaško pomorski akademiji v Sankt Peterburgu je na pobudo skladatelja Balakireva začel komponirati. Hitro se je uveljavil kot mojster orkestracije z barvito glasbeno govorico. Z operami Sneguljčica, Sadko in Zlati petelin, simfonično suito Šeherezada in tremi simfonijami je bistveno oblikoval rusko nacionalno glasbo. Prisluhnimo skladbi Rimskega - Korsakova Čmrljev let. Škotskemu komornemu orkestru dirigira Raymund Lappard. cd 11842
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov