Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek, ki je v zahodnoevropsko kulturo vpeljal arabske številčne znake, Gerbert of Aurillac, je na današnji dan leta 999 postal papež Silvester drugi. Mladost je preživel v muslimanskih šolah v Španiji in kasneje učil v Reimsu, kjer so ga izvolili za škofa. Po razveljavitvi te odločitve je postal učitelj cesarja Otona tretjega, z njim je potoval v Rim, kjer ga je papež Gregor peti imenoval za nadškofa Ravenne. Po papeževi smrti ga je cesar predlagal za Gregorjevega naslednika.
V Idriji se je na današnji dan leta 1814 rodil pesnik in duhovnik Frančišek Svetličič. Po opravljenem bogoslovju v Ljubljani je kaplanoval v Rovtah nad Logatcem, Cerknici, na Vrhniki in Godoviču do upokojitve. V študentskih letih ga je za pesnjenje navdušil profesor Fran Metelko. Kot postromantik se je zgledoval po Prešernu. Alfonz Gspan je v Cvetnik slovenskega umetniškega pesništva vključil šest Svetličičevih pesmi.
Na današnji dan leta 1944 je minerska skupina 30. partizanske divizije podstavila eksploziv v kinodvorani na Opčinah. Umrlo je več deset vojakov, 200 je bilo ranjenih. Nemška vojska je v povračilo usmrtila 71 talcev. 20-letni študent Silvo Rodič se je po treh dneh ranjen zatekel k domačiji Milene Petelinove v Repniču. V arhivu hranimo njeno pričevanje.
Patronimični priimek Leonardič je Merku izvorno pripisal svetniku Lenartu. Izvira torej iz nemškega imena Leonhard, ki je zloženka starovisokonemških besed lewo "lev" in hart "močen, drzen". Po podatkih Statističnega urada se priimek Leonardič ne pojavlja ali pa je njegova prisotnost manjša kot pet, prav tako ga ne zasledimo v Telefonskem imeniku Slovenije, je pa kar 109-krat omenjen priimek Lenardič, ki so ga fašisti preimenovali v Lenardi.
V Bratislavi je na današnji dan leta 1984 umrl skladatelj Aleksander Moyzes. Po študiju na praškem konservatoriju je leta 1928 začel poučevati na bratislavski glasbeni in dramatični akademiji. Iz raznolikega opusa omenimo simfonično glasbo, pisal je tudi zborovske in klavirske skladbe, scensko in filmsko glasbo. Prisluhnimo odlomku uverture opere Janošík. Simfoničnemu orkestru radia Bratislave je na snemanju dirigiral Ludovit Rajter.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Človek, ki je v zahodnoevropsko kulturo vpeljal arabske številčne znake, Gerbert of Aurillac, je na današnji dan leta 999 postal papež Silvester drugi. Mladost je preživel v muslimanskih šolah v Španiji in kasneje učil v Reimsu, kjer so ga izvolili za škofa. Po razveljavitvi te odločitve je postal učitelj cesarja Otona tretjega, z njim je potoval v Rim, kjer ga je papež Gregor peti imenoval za nadškofa Ravenne. Po papeževi smrti ga je cesar predlagal za Gregorjevega naslednika.
V Idriji se je na današnji dan leta 1814 rodil pesnik in duhovnik Frančišek Svetličič. Po opravljenem bogoslovju v Ljubljani je kaplanoval v Rovtah nad Logatcem, Cerknici, na Vrhniki in Godoviču do upokojitve. V študentskih letih ga je za pesnjenje navdušil profesor Fran Metelko. Kot postromantik se je zgledoval po Prešernu. Alfonz Gspan je v Cvetnik slovenskega umetniškega pesništva vključil šest Svetličičevih pesmi.
Na današnji dan leta 1944 je minerska skupina 30. partizanske divizije podstavila eksploziv v kinodvorani na Opčinah. Umrlo je več deset vojakov, 200 je bilo ranjenih. Nemška vojska je v povračilo usmrtila 71 talcev. 20-letni študent Silvo Rodič se je po treh dneh ranjen zatekel k domačiji Milene Petelinove v Repniču. V arhivu hranimo njeno pričevanje.
Patronimični priimek Leonardič je Merku izvorno pripisal svetniku Lenartu. Izvira torej iz nemškega imena Leonhard, ki je zloženka starovisokonemških besed lewo "lev" in hart "močen, drzen". Po podatkih Statističnega urada se priimek Leonardič ne pojavlja ali pa je njegova prisotnost manjša kot pet, prav tako ga ne zasledimo v Telefonskem imeniku Slovenije, je pa kar 109-krat omenjen priimek Lenardič, ki so ga fašisti preimenovali v Lenardi.
V Bratislavi je na današnji dan leta 1984 umrl skladatelj Aleksander Moyzes. Po študiju na praškem konservatoriju je leta 1928 začel poučevati na bratislavski glasbeni in dramatični akademiji. Iz raznolikega opusa omenimo simfonično glasbo, pisal je tudi zborovske in klavirske skladbe, scensko in filmsko glasbo. Prisluhnimo odlomku uverture opere Janošík. Simfoničnemu orkestru radia Bratislave je na snemanju dirigiral Ludovit Rajter.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov