Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8.4.
Na današnji dan leta 1784 se je v Ljubljani rodil predmarčni cenzurni knjižni revizor Jurij Paušek. Po končanem študiju bogoslovja je predaval filozofijo na liceju, dokler ga niso imenovali za kanonika. Že leta 1842 je postal licejski rektor, tudi Čopu, Prešernu in Kastelcu, vendar je obenem opravljal cenzorsko službo. Ljubljanski knjižnorevizijski urad je vodil do leta 1848, ko so cenzuro ukinili.
Do leta 1800 je večina narodov imela svojo državo, do leta 1914 pa si je pol ducata držav na približno četrtini zemeljske oble ustvarilo kolonije. Francija in Velika Britanija sta na današnji dan leta 1904 podpisali 'prisrčni sporazum' (entente cordiale), s katerim sta državi prijateljsko razmejili svoje kolonialne interese in po stoletjih konfrontacij postavili temelje za prijateljstvo. Ta sporazum je med drugim predstavljal začetek antante, zavezništva proti centralnim silam med prvo svetovno vojno.
Na Bledu je na današnji dan leta 1999 umrl zgodovinar Ferdo Gestrin. Na ljubljanski univerzi je predaval občo zgodovino srednjega veka. Raziskoval je zgodovino slovenskih srednjeveških mest in trgovine ter prometa. Napisal je tudi deli Pomorstvo srednjeveškega Pirana in Slovanske emigracije v Italijo. Prisluhnimo odlomku oddaje Hiša mojega očeta, spomini Ferda Gestrina, in pripovedi igralca Borisa Kralja /dalet
Merku je koroški patronimčni priimek Waltrič uvrstil v poglavje Srednjeveška neslovanska imena. Valter izhaja iz starih nemških imen Walther, Walthari, ki je zloženo iz starovisokonemških besed waltan "vladati" in heri "vojska, množica." Priimek Waltrič se po podatkih statističnega urada ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, niti v Telefonskem imeniku Slovenije ga nismo zasledili, prisoten pa je na oni strani meje v Gorici.
V Sydneyju se je na današnji dan leta 1904 rodil skladatelj John Antill. Po gimnaziji je delal na železnici in se z zaslužkom vpisal na konservatorij Novega južnega Wellsa. Po diplomi se je zaposlil v simfoničnem in kasneje opernem orkestru rodnega mesta. Vrsto let je bil glasbeni urednik avstralskega radia. Leta 1946 je napisal svoje najbolj znano delo, koncertno suito Corroboree, ki jo je čez dobra štiri leta predelal v balet. Uvodno dobrodošlico je posnel novozelandski simfonični orklester pod taktirko Jamesa Judda/ dalet
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
8.4.
Na današnji dan leta 1784 se je v Ljubljani rodil predmarčni cenzurni knjižni revizor Jurij Paušek. Po končanem študiju bogoslovja je predaval filozofijo na liceju, dokler ga niso imenovali za kanonika. Že leta 1842 je postal licejski rektor, tudi Čopu, Prešernu in Kastelcu, vendar je obenem opravljal cenzorsko službo. Ljubljanski knjižnorevizijski urad je vodil do leta 1848, ko so cenzuro ukinili.
Do leta 1800 je večina narodov imela svojo državo, do leta 1914 pa si je pol ducata držav na približno četrtini zemeljske oble ustvarilo kolonije. Francija in Velika Britanija sta na današnji dan leta 1904 podpisali 'prisrčni sporazum' (entente cordiale), s katerim sta državi prijateljsko razmejili svoje kolonialne interese in po stoletjih konfrontacij postavili temelje za prijateljstvo. Ta sporazum je med drugim predstavljal začetek antante, zavezništva proti centralnim silam med prvo svetovno vojno.
Na Bledu je na današnji dan leta 1999 umrl zgodovinar Ferdo Gestrin. Na ljubljanski univerzi je predaval občo zgodovino srednjega veka. Raziskoval je zgodovino slovenskih srednjeveških mest in trgovine ter prometa. Napisal je tudi deli Pomorstvo srednjeveškega Pirana in Slovanske emigracije v Italijo. Prisluhnimo odlomku oddaje Hiša mojega očeta, spomini Ferda Gestrina, in pripovedi igralca Borisa Kralja /dalet
Merku je koroški patronimčni priimek Waltrič uvrstil v poglavje Srednjeveška neslovanska imena. Valter izhaja iz starih nemških imen Walther, Walthari, ki je zloženo iz starovisokonemških besed waltan "vladati" in heri "vojska, množica." Priimek Waltrič se po podatkih statističnega urada ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, niti v Telefonskem imeniku Slovenije ga nismo zasledili, prisoten pa je na oni strani meje v Gorici.
V Sydneyju se je na današnji dan leta 1904 rodil skladatelj John Antill. Po gimnaziji je delal na železnici in se z zaslužkom vpisal na konservatorij Novega južnega Wellsa. Po diplomi se je zaposlil v simfoničnem in kasneje opernem orkestru rodnega mesta. Vrsto let je bil glasbeni urednik avstralskega radia. Leta 1946 je napisal svoje najbolj znano delo, koncertno suito Corroboree, ki jo je čez dobra štiri leta predelal v balet. Uvodno dobrodošlico je posnel novozelandski simfonični orklester pod taktirko Jamesa Judda/ dalet
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov