Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji veliki četrtek pred veliko nočjo se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Katoliški škofje v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Zanjo je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1894 umrl šolski nadzornik Ivan Tomšič. Leta 1871 je ustanovil revijo Vrtec - časopis s podobami za slovensko mladost. Uspelo mu je pritegniti vrhunske literate. Josip Stritar je pohvalil zlasti zborno slovenščino in posebej Levstikove otroške pesmi. Tomšič pa je pritegnil tudi skladatelja Benjamina Ipavca, ki je veliko pesmi tudi uglasbil.
V Gabrjah v polhograjskih dolomitih se je na današnji dan leta 1914 rodil čebelarski izvedenec Jože Rihar. Diplomiral in doktoriral je na agronomski fakulteti v Beogradu, izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, z vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše in s tehniko čebelarjenja. Zavzemal se je za uvajanje nakladnega panja in ustanovil Čebelarski muzej v Radovljici. Objavil je 11 knjig in 30 znanstvenih razprav ter okrog 160 strokovnih in poljubnih prispevkov. Ko je leta 1999 prejel Jesenkovo priznanje, je povedal/ dalet
Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Priimek Rúpel je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 826. mesto, našteli so jih 31, pretežno v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Domnevano so to potomci izseljencev s Tržaškega, kjer je ta priimek pogost, tako v mestu kot v v slovenskih okoliških občinah. Fašisti so priimek Rúpel poitalijančili v Rupelli.
V Skuteču se je na današnji dan leta 1774 rodil pianist, organist in skladatelj Vaclav Jan Krtitel Tomašek. Sam se je naučil klavirske tehnike in postal učitelj praških plemiških družin. V klasičnem in romantičnem stilu je napisal vrsto klavirskih skladb, sakralne, simfonične in zborovske skladbe ter operi Serafin in Alvaro. Prisluhnimo odlomku maše, opus 46, v izvedbi praškega ansambla Musica Florea z dirigentom Marekom Štrynclom/ dalet Václav Jan Křtitel Tomášek dalet
17.4.
Na današnji veliki četrtek pred veliko nočjo se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Katoliški škofje v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Zanjo je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1894 umrl šolski nadzornik Ivan Tomšič. Leta 1871 je ustanovil revijo Vrtec - časopis s podobami za slovensko mladost. Uspelo mu je pritegniti vrhunske literate. Josip Stritar je pohvalil zlasti zborno slovenščino in posebej Levstikove otroške pesmi. Tomšič pa je pritegnil tudi skladatelja Benjamina Ipavca, ki je veliko pesmi tudi uglasbil.
V Gabrjah v polhograjskih dolomitih se je na današnji dan leta 1914 rodil čebelarski izvedenec Jože Rihar. Diplomiral in doktoriral je na agronomski fakulteti v Beogradu, izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, z vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše in s tehniko čebelarjenja. Zavzemal se je za uvajanje nakladnega panja in ustanovil Čebelarski muzej v Radovljici. Objavil je 11 knjig in 30 znanstvenih razprav ter okrog 160 strokovnih in poljubnih prispevkov. Ko je leta 1999 prejel Jesenkovo priznanje, je povedal/ dalet
Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Priimek Rúpel je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 826. mesto, našteli so jih 31, pretežno v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Domnevano so to potomci izseljencev s Tržaškega, kjer je ta priimek pogost, tako v mestu kot v v slovenskih okoliških občinah. Fašisti so priimek Rúpel poitalijančili v Rupelli.
V Skuteču se je na današnji dan leta 1774 rodil pianist, organist in skladatelj Vaclav Jan Krtitel Tomašek. Sam se je naučil klavirske tehnike in postal učitelj praških plemiških družin. V klasičnem in romantičnem stilu je napisal vrsto klavirskih skladb, sakralne, simfonične in zborovske skladbe ter operi Serafin in Alvaro. Prisluhnimo odlomku maše, opus 46, v izvedbi praškega ansambla Musica Florea z dirigentom Marekom Štrynclom.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji veliki četrtek pred veliko nočjo se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Katoliški škofje v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Zanjo je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1894 umrl šolski nadzornik Ivan Tomšič. Leta 1871 je ustanovil revijo Vrtec - časopis s podobami za slovensko mladost. Uspelo mu je pritegniti vrhunske literate. Josip Stritar je pohvalil zlasti zborno slovenščino in posebej Levstikove otroške pesmi. Tomšič pa je pritegnil tudi skladatelja Benjamina Ipavca, ki je veliko pesmi tudi uglasbil.
V Gabrjah v polhograjskih dolomitih se je na današnji dan leta 1914 rodil čebelarski izvedenec Jože Rihar. Diplomiral in doktoriral je na agronomski fakulteti v Beogradu, izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, z vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše in s tehniko čebelarjenja. Zavzemal se je za uvajanje nakladnega panja in ustanovil Čebelarski muzej v Radovljici. Objavil je 11 knjig in 30 znanstvenih razprav ter okrog 160 strokovnih in poljubnih prispevkov. Ko je leta 1999 prejel Jesenkovo priznanje, je povedal/ dalet
Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Priimek Rúpel je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 826. mesto, našteli so jih 31, pretežno v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Domnevano so to potomci izseljencev s Tržaškega, kjer je ta priimek pogost, tako v mestu kot v v slovenskih okoliških občinah. Fašisti so priimek Rúpel poitalijančili v Rupelli.
V Skuteču se je na današnji dan leta 1774 rodil pianist, organist in skladatelj Vaclav Jan Krtitel Tomašek. Sam se je naučil klavirske tehnike in postal učitelj praških plemiških družin. V klasičnem in romantičnem stilu je napisal vrsto klavirskih skladb, sakralne, simfonične in zborovske skladbe ter operi Serafin in Alvaro. Prisluhnimo odlomku maše, opus 46, v izvedbi praškega ansambla Musica Florea z dirigentom Marekom Štrynclom/ dalet Václav Jan Křtitel Tomášek dalet
17.4.
Na današnji veliki četrtek pred veliko nočjo se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Katoliški škofje v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Zanjo je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1894 umrl šolski nadzornik Ivan Tomšič. Leta 1871 je ustanovil revijo Vrtec - časopis s podobami za slovensko mladost. Uspelo mu je pritegniti vrhunske literate. Josip Stritar je pohvalil zlasti zborno slovenščino in posebej Levstikove otroške pesmi. Tomšič pa je pritegnil tudi skladatelja Benjamina Ipavca, ki je veliko pesmi tudi uglasbil.
V Gabrjah v polhograjskih dolomitih se je na današnji dan leta 1914 rodil čebelarski izvedenec Jože Rihar. Diplomiral in doktoriral je na agronomski fakulteti v Beogradu, izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, z vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše in s tehniko čebelarjenja. Zavzemal se je za uvajanje nakladnega panja in ustanovil Čebelarski muzej v Radovljici. Objavil je 11 knjig in 30 znanstvenih razprav ter okrog 160 strokovnih in poljubnih prispevkov. Ko je leta 1999 prejel Jesenkovo priznanje, je povedal/ dalet
Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Priimek Rúpel je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 826. mesto, našteli so jih 31, pretežno v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Domnevano so to potomci izseljencev s Tržaškega, kjer je ta priimek pogost, tako v mestu kot v v slovenskih okoliških občinah. Fašisti so priimek Rúpel poitalijančili v Rupelli.
V Skuteču se je na današnji dan leta 1774 rodil pianist, organist in skladatelj Vaclav Jan Krtitel Tomašek. Sam se je naučil klavirske tehnike in postal učitelj praških plemiških družin. V klasičnem in romantičnem stilu je napisal vrsto klavirskih skladb, sakralne, simfonične in zborovske skladbe ter operi Serafin in Alvaro. Prisluhnimo odlomku maše, opus 46, v izvedbi praškega ansambla Musica Florea z dirigentom Marekom Štrynclom.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov