Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na velikonočni ponedeljek najprej prisluhnimo odlomku praznične oddaje Roberta Rakarja in spominom Alda Miklavčiča na praznovanja v istrski Koštaboni.
Na današnji dan leta 1899 se je v Kobaridu rodil Peter Martinc, šolnik in prevajalec. Med študijem romanistike na ljubljanski univerzi je navezal tesne stike s Srečkom Kosovelom, o tem v arhivu hranimo pričevanje/ ga-2004 Peter Martinc je po diplomi služboval v Gospiču in Čakovcu, kjer so ga ustaši zaprli in konfinirali. Septembra 1943 je pobegnil k partizanom. Po vojni se je vrnil na Primorsko in sodeloval pri ustanavljanju koprske gimnazije, kjer je bil do upokojitve ravnatelj. Leta 1983 so po njem poimenovali trg pred gimnazijo in kasnejše Kulturno društvo frankofilov.
Na današnji dan leta 1914 se je v Tomačevici na Krasu rodil narodni heroj Anton Šibelja - Stjenka. Kot zavedni Kraševec se je v miljski ladjedelnici priključil delavskemu gibanju, postal je tudi član TIGR-a. Vodil je Kraško četo, maja leta 1944 je postal poveljnik Kosovelove brigade, čez en mesec je bil ranjen med boji v Baški grapi, po okrevanju pa je postal poveljnik Dolomitskega odreda. Prvega aprila leta 1945 je nad Gačnikom pri Gorenji Trebuši padel. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Miljutina Vesela iz leta 1968 ga-691
V Gorici se je na današnji dan leta 1924 rodil jedrski fizik Vladimir Glaser. Po končani prirodoslovno matematični fakulteti je v Zagrebu tudi doktoriral. Od leta 1957 je delal kot znanstvenik pri Evropskem centru za nuklearne raziskave v Ženevi in predaval na univerzah v Zagrebu, Padovi, Trstu, Rimu, pariški Sorboni, in ameriških Princetonu in Marylandu.
Ledinsko ime Dvor je botrovalo nastanku priimkov Dórnik in Dórnjak. Med vsemi priimki je priimek Dórnik po pogostnosti uvrščen na 544. mesto. Ob popisu so jih našteli 533, praktično po vsej Sloveniji, na Primorskem so najbolj pogosti v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Dórnik preimenovali v Corti.
Z novejšo izvedbo puntarske himne "Le vkup, le vkup, uboga gmajna" skupine D´Kovači se spominjamo 300-letnice tragičnega konca tolminskega punta. Na današnji dan leta 1714 so na goriškem travniku usmrtili drugo četverico voditeljev. Profesor Janez Dolenc je v dvornem arhivu na Dunaju izbrskal naslednje podrobnosti.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na velikonočni ponedeljek najprej prisluhnimo odlomku praznične oddaje Roberta Rakarja in spominom Alda Miklavčiča na praznovanja v istrski Koštaboni.
Na današnji dan leta 1899 se je v Kobaridu rodil Peter Martinc, šolnik in prevajalec. Med študijem romanistike na ljubljanski univerzi je navezal tesne stike s Srečkom Kosovelom, o tem v arhivu hranimo pričevanje/ ga-2004 Peter Martinc je po diplomi služboval v Gospiču in Čakovcu, kjer so ga ustaši zaprli in konfinirali. Septembra 1943 je pobegnil k partizanom. Po vojni se je vrnil na Primorsko in sodeloval pri ustanavljanju koprske gimnazije, kjer je bil do upokojitve ravnatelj. Leta 1983 so po njem poimenovali trg pred gimnazijo in kasnejše Kulturno društvo frankofilov.
Na današnji dan leta 1914 se je v Tomačevici na Krasu rodil narodni heroj Anton Šibelja - Stjenka. Kot zavedni Kraševec se je v miljski ladjedelnici priključil delavskemu gibanju, postal je tudi član TIGR-a. Vodil je Kraško četo, maja leta 1944 je postal poveljnik Kosovelove brigade, čez en mesec je bil ranjen med boji v Baški grapi, po okrevanju pa je postal poveljnik Dolomitskega odreda. Prvega aprila leta 1945 je nad Gačnikom pri Gorenji Trebuši padel. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Miljutina Vesela iz leta 1968 ga-691
V Gorici se je na današnji dan leta 1924 rodil jedrski fizik Vladimir Glaser. Po končani prirodoslovno matematični fakulteti je v Zagrebu tudi doktoriral. Od leta 1957 je delal kot znanstvenik pri Evropskem centru za nuklearne raziskave v Ženevi in predaval na univerzah v Zagrebu, Padovi, Trstu, Rimu, pariški Sorboni, in ameriških Princetonu in Marylandu.
Ledinsko ime Dvor je botrovalo nastanku priimkov Dórnik in Dórnjak. Med vsemi priimki je priimek Dórnik po pogostnosti uvrščen na 544. mesto. Ob popisu so jih našteli 533, praktično po vsej Sloveniji, na Primorskem so najbolj pogosti v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Dórnik preimenovali v Corti.
Z novejšo izvedbo puntarske himne "Le vkup, le vkup, uboga gmajna" skupine D´Kovači se spominjamo 300-letnice tragičnega konca tolminskega punta. Na današnji dan leta 1714 so na goriškem travniku usmrtili drugo četverico voditeljev. Profesor Janez Dolenc je v dvornem arhivu na Dunaju izbrskal naslednje podrobnosti.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov