Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik nemške klasične idealistične filozofije Immanuel Kant se je rodil na današnji dan leta 1724 v Konigsbergu. Šele v 57-em letu je objavil Kritiko čistega uma, v kateri je resničnost razdelil na svet, kakršnega zaznamo s čutili, in svet stvari po sebi, ki presega naše izkušnje.
Na današnji dan leta 1899 je Dragotin Kette v ljubljanski cukrarni podpisal pogodbo, s katero je za 210 goldinarjev založniku Lavoslavu Schwentnerju ob prisotnosti Antona Aškerca in Frana Govekarja prepustil svoje rokopisno literarno gradivo. Čez štiri dni je umrl. Kettejeve poezije so izšle leta 1907 z ilustracijami Maksima Gasparija. O Ketteju hranimo pričevanja Franceta Bevka, Matjaža Kmecla in Silva Faturja/ dalet
V Livnu se je na današnji dan leta 1949 rodil kipar Jakov Brdar. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, kjer tudi ustvarja. Slogovno ga uvrščajo med neofiguralike. Znan je njegov kip generala Maistra. Ob 25-ti obletnici umetniškega dela so mu Obalne galerije pripravile pregledno razstavo, pred mikrofon ga je povabila Neva Zajc dalet
Med primorskimi priimki je tudi velika skupina, nastala z izpeljankami iz imen živali. Mednje sodi tudi Čuk, ki je po pogostnosti uvrščen na 140. mesto. Po podatkih statističnega zavoda so jih našteli tisoč sto, skoraj dobro tretjino v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji. Fašisti so Priimek Čuk poitalijančili v Cucchi ali Zuccoli.
Pesarski labod, kot so označili glasbenega genija Gioacchina Rossinija, je že kot otrok z nastopanjem prispeval k družinskemu proračunu, najprej kot pevec na koru, že kot 12-letnik pa je na današnji dan leta 1804 z ansamblom violončelov nastopil v Imoli. Iz tistih časov je ostala anekdota, da je dirigentom povzročal sive lase, ker si je zapisane note sproti prirejal po lastnemu navdihu. Prisluhnimo Tarantelli iz baleta Fantastična prodajalna, rimskim simfonikom dirigira Claudio Abbado.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Začetnik nemške klasične idealistične filozofije Immanuel Kant se je rodil na današnji dan leta 1724 v Konigsbergu. Šele v 57-em letu je objavil Kritiko čistega uma, v kateri je resničnost razdelil na svet, kakršnega zaznamo s čutili, in svet stvari po sebi, ki presega naše izkušnje.
Na današnji dan leta 1899 je Dragotin Kette v ljubljanski cukrarni podpisal pogodbo, s katero je za 210 goldinarjev založniku Lavoslavu Schwentnerju ob prisotnosti Antona Aškerca in Frana Govekarja prepustil svoje rokopisno literarno gradivo. Čez štiri dni je umrl. Kettejeve poezije so izšle leta 1907 z ilustracijami Maksima Gasparija. O Ketteju hranimo pričevanja Franceta Bevka, Matjaža Kmecla in Silva Faturja/ dalet
V Livnu se je na današnji dan leta 1949 rodil kipar Jakov Brdar. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, kjer tudi ustvarja. Slogovno ga uvrščajo med neofiguralike. Znan je njegov kip generala Maistra. Ob 25-ti obletnici umetniškega dela so mu Obalne galerije pripravile pregledno razstavo, pred mikrofon ga je povabila Neva Zajc dalet
Med primorskimi priimki je tudi velika skupina, nastala z izpeljankami iz imen živali. Mednje sodi tudi Čuk, ki je po pogostnosti uvrščen na 140. mesto. Po podatkih statističnega zavoda so jih našteli tisoč sto, skoraj dobro tretjino v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji. Fašisti so Priimek Čuk poitalijančili v Cucchi ali Zuccoli.
Pesarski labod, kot so označili glasbenega genija Gioacchina Rossinija, je že kot otrok z nastopanjem prispeval k družinskemu proračunu, najprej kot pevec na koru, že kot 12-letnik pa je na današnji dan leta 1804 z ansamblom violončelov nastopil v Imoli. Iz tistih časov je ostala anekdota, da je dirigentom povzročal sive lase, ker si je zapisane note sproti prirejal po lastnemu navdihu. Prisluhnimo Tarantelli iz baleta Fantastična prodajalna, rimskim simfonikom dirigira Claudio Abbado.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov