Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri osvajanju severnoameriške celine so se Francozom in Angležem kmalu pridružili tudi Nizozemci, ki jih je zanimala predvsem bogata dolina reke Hudson. Že leta 1624 so na območju današnjega Albanyja ustanovili postojanko za trgovanje s krznom in jo imenovali New Amsterdam. Septembra leta 1664 je angleški polkovnik Richard Nichols zasedel New Amsterdam in ga v čast yorškemu vojvodi, poznejšemu kralju Juriju drugemu, imenoval New York.
V Postojni se je na današnji dan leta 1914 rodila plavalka in kostumografka Nada Lampret Souvan. Odraščala je v Ljubljani, kjer je že kot najstnica zablestela v plavalnem klubu Ilirija, za katerega je nastopala na evropskem prvenstvu v Parizu leta 1931. V Ljubljani je študirala francoščino, leta 1935 je na Dunaju končala študij na Akademiji uporabnih umetnosti. Bila je pionirka med modnimi oblikovalkami. Kot kostumografka se je uveljavila po drugi svetovni vojni, najprej v gledališčih, zatem pa še v filmu.
V Kranju se je na današnji dan leta 1919 rodil režiser in scenarist France Štiglic. Med študijem pedagogike se je sprva preizkusil kot amaterski igralec. V partizanih je deloval v kulturni skupini, po osvoboditvi pa se je posvetil filmu; najprej je snemal reportaže za Filmski obzornik in dokumentarne filme. Režiral je prvi slovenski film Na svoji zemlji, po Kosmačevem scenariju. O začetkih slovenske kinematografije je povedal
Na prvo majsko nedeljo se v Poljubinju na Tolminskem spominjajo starega običaja, barvanja pirhov. Nanje pišejo dekleta pesmice in tekmujejo, katera bo fantu poklonila najlepši pirh z najlepšo pesmico. V našem arhivu hranimo pesem o tem običaju. Recitira Jože Fleban, učitelj v Kanalu, po zapisu Neže Rec. Pesem hrani tolminski muzej.
Svetnik Florijan je botroval tudi nastanku patronimičnga priimka Florijančič. Ta je po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 447. mesto. Našteli so jih 95, največ v jugovzhodni in goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Florijančič poitalijančili v Floriani.
Na današnji dan leta 1964 se je v Kopru rodil psihiater Andrej Marušič. Študij medicine je končal v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski študij s področja kardiologije. Iz psihiatrije je doktoriral na univerzi King's College v Londonu. Bil je direktor Inštituta za varovanje zdravja. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Andreja Marušiča o vplivu genetike na odkrivanje samomorilnih tveganj. Andrej se je že kot najstnik posvečal glasbi. Prisluhnimo mu v skladbi Noč uničuje.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Pri osvajanju severnoameriške celine so se Francozom in Angležem kmalu pridružili tudi Nizozemci, ki jih je zanimala predvsem bogata dolina reke Hudson. Že leta 1624 so na območju današnjega Albanyja ustanovili postojanko za trgovanje s krznom in jo imenovali New Amsterdam. Septembra leta 1664 je angleški polkovnik Richard Nichols zasedel New Amsterdam in ga v čast yorškemu vojvodi, poznejšemu kralju Juriju drugemu, imenoval New York.
V Postojni se je na današnji dan leta 1914 rodila plavalka in kostumografka Nada Lampret Souvan. Odraščala je v Ljubljani, kjer je že kot najstnica zablestela v plavalnem klubu Ilirija, za katerega je nastopala na evropskem prvenstvu v Parizu leta 1931. V Ljubljani je študirala francoščino, leta 1935 je na Dunaju končala študij na Akademiji uporabnih umetnosti. Bila je pionirka med modnimi oblikovalkami. Kot kostumografka se je uveljavila po drugi svetovni vojni, najprej v gledališčih, zatem pa še v filmu.
V Kranju se je na današnji dan leta 1919 rodil režiser in scenarist France Štiglic. Med študijem pedagogike se je sprva preizkusil kot amaterski igralec. V partizanih je deloval v kulturni skupini, po osvoboditvi pa se je posvetil filmu; najprej je snemal reportaže za Filmski obzornik in dokumentarne filme. Režiral je prvi slovenski film Na svoji zemlji, po Kosmačevem scenariju. O začetkih slovenske kinematografije je povedal
Na prvo majsko nedeljo se v Poljubinju na Tolminskem spominjajo starega običaja, barvanja pirhov. Nanje pišejo dekleta pesmice in tekmujejo, katera bo fantu poklonila najlepši pirh z najlepšo pesmico. V našem arhivu hranimo pesem o tem običaju. Recitira Jože Fleban, učitelj v Kanalu, po zapisu Neže Rec. Pesem hrani tolminski muzej.
Svetnik Florijan je botroval tudi nastanku patronimičnga priimka Florijančič. Ta je po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 447. mesto. Našteli so jih 95, največ v jugovzhodni in goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Florijančič poitalijančili v Floriani.
Na današnji dan leta 1964 se je v Kopru rodil psihiater Andrej Marušič. Študij medicine je končal v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski študij s področja kardiologije. Iz psihiatrije je doktoriral na univerzi King's College v Londonu. Bil je direktor Inštituta za varovanje zdravja. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Andreja Marušiča o vplivu genetike na odkrivanje samomorilnih tveganj. Andrej se je že kot najstnik posvečal glasbi. Prisluhnimo mu v skladbi Noč uničuje.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov