Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Firencah se je na današnji dan leta 1604 rodila nadvojvodinja in grofica Claudia de' Medici. 17-letna se je poročila z urbinskim vojvodo Federicom Ubaldom, ki je čez dve leti umrl zaradi epileptičnega napada. Leta 1626 se je drugič poročila z bratom avstrijskega cesarja Ferdinanda drugega, Leopoldom, ki je po 6 letih zakona umrl. Tako je postala regentka Tirolske v imenu sina Ferdinanda Carla. V Boznu je dala zgraditi baročno gledališče in trgovsko palačo, bistveno je razširila tudi spomladanski in jesenski sejem.
V Sežani je na današnji dan leta 1904 umrl avstroogrski kontraadmiral Karel Maksimiljan Schaffer. Bil je osebni tajnik nadvojvode Maksimiljana, z njim se je udeležil pohoda v Mehiko. Leta 1883 je postal kontraadmiral, kasneje je bil še komandant Vojne pomorske akademije na Reki. Podrobnosti dodaja Marijan Kranjc.
V Rimu je na današnji dan leta 2004 umrl igralec, režiser, pisatelj in pevec Nino Manfredi. Zaradi tuberkoloze je moral prekiniti šolanje, tako da je šele leta 1945 diplomiral na pravni fakulteti in čez dve leti na Narodni dramaturški akademiji večnega mesta. Nastopal je že v sanatoriju, kjer je igral banjo, ki ga je sam izdelal. Leta 1951 je zablestel v radijskih komedijah, zatem pa še v televizijskih humorističnih vložkih. Režiral je vrsto filmov, leta 1973 znameniti Kruh in čokolada. Leta 1997 je med gostovanjem v Trstu tako pripovedoval o avtobiografski komediji Lahkoživci
Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Ustavimo se pri patronimičnem priimku Marinovič. Najdemo ga, sodeč po telefonskem imeniku Slovenije, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so priimek Marinovič preimenoval v Marini ali v Marino.
Na današnji dan leta 1884 se je v Trstu rodil skladatelj in zborovodja Vasilij Mirk. Študiral je na Dunaju in v Gradcu, izpopolnjeval pa se je še na tržaškem konzervatoriju Tartini. Pred fašisti se je zatekel v Maribor. Ob ustanovitvi naše radijske postaje je vodil glasbeni oddelek in radijski zbor. Napisal je tudi več orkestralnih skladb, najbolj znana je Simfonična suita. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Luise Antoni in spominom Primoža Kureta na svojega učitelja/ Zdaj pa pesem Vasilija Mirka "Dekle, to mi povej", ki jo je skupina Ave pod taktirko Andraža Hauptmana zapela na Piranskih glasbenih večerih leta 1992
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Firencah se je na današnji dan leta 1604 rodila nadvojvodinja in grofica Claudia de' Medici. 17-letna se je poročila z urbinskim vojvodo Federicom Ubaldom, ki je čez dve leti umrl zaradi epileptičnega napada. Leta 1626 se je drugič poročila z bratom avstrijskega cesarja Ferdinanda drugega, Leopoldom, ki je po 6 letih zakona umrl. Tako je postala regentka Tirolske v imenu sina Ferdinanda Carla. V Boznu je dala zgraditi baročno gledališče in trgovsko palačo, bistveno je razširila tudi spomladanski in jesenski sejem.
V Sežani je na današnji dan leta 1904 umrl avstroogrski kontraadmiral Karel Maksimiljan Schaffer. Bil je osebni tajnik nadvojvode Maksimiljana, z njim se je udeležil pohoda v Mehiko. Leta 1883 je postal kontraadmiral, kasneje je bil še komandant Vojne pomorske akademije na Reki. Podrobnosti dodaja Marijan Kranjc.
V Rimu je na današnji dan leta 2004 umrl igralec, režiser, pisatelj in pevec Nino Manfredi. Zaradi tuberkoloze je moral prekiniti šolanje, tako da je šele leta 1945 diplomiral na pravni fakulteti in čez dve leti na Narodni dramaturški akademiji večnega mesta. Nastopal je že v sanatoriju, kjer je igral banjo, ki ga je sam izdelal. Leta 1951 je zablestel v radijskih komedijah, zatem pa še v televizijskih humorističnih vložkih. Režiral je vrsto filmov, leta 1973 znameniti Kruh in čokolada. Leta 1997 je med gostovanjem v Trstu tako pripovedoval o avtobiografski komediji Lahkoživci
Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Ustavimo se pri patronimičnem priimku Marinovič. Najdemo ga, sodeč po telefonskem imeniku Slovenije, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so priimek Marinovič preimenoval v Marini ali v Marino.
Na današnji dan leta 1884 se je v Trstu rodil skladatelj in zborovodja Vasilij Mirk. Študiral je na Dunaju in v Gradcu, izpopolnjeval pa se je še na tržaškem konzervatoriju Tartini. Pred fašisti se je zatekel v Maribor. Ob ustanovitvi naše radijske postaje je vodil glasbeni oddelek in radijski zbor. Napisal je tudi več orkestralnih skladb, najbolj znana je Simfonična suita. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Luise Antoni in spominom Primoža Kureta na svojega učitelja/ Zdaj pa pesem Vasilija Mirka "Dekle, to mi povej", ki jo je skupina Ave pod taktirko Andraža Hauptmana zapela na Piranskih glasbenih večerih leta 1992
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov