Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije kavčuka. V ameriškem New Havenu je Goodyear najprej pomagal očetu pri trgovanju z železnino, nato pa se je posvetil obdelavi kavčuka. Želel je odpraviti njegovo lepljivost pri visokih temperaturah, kar se mu je posrečilo s pomočjo žvepla.
V Vipavi se je na današnji dan leta 1924 rodil umetnostni zgodovinar Jože Curk. Družina se je po prvi svetovni vojni preselila v Maribor. Leta 1951 je v Ljubljani diplomiral iz umetnostne zgodovine pri profesorju Francetu Steletu. Zatem je kot kustos in konservator delal v Mariboru, na Ptuju in v Celju. Izdal je topografsko gradivo umetnostnih spomenikov celjskega območja in občin Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Objavil je vodnike o ptujskih spomenikih, o mariborski stolnici svetega Janeza Krstnika ter zbirko gradiva Viri za zgodovino Maribora do leta 1850. O izkopavanjih na območju minoritskega samostana je novinarki regionalnega RTV centra Maribor, Angelini Premdehar, leta 2008 povedal
Na današnji dan leta 2009 je v izolski bolnišnici umrla baletka Vuka Kumar. Oče Srečko, pedagog in zborovodja, je bil prvi učitelj klavirja. Po končani gimnaziji je v Beogradu nadaljevala študij harfe in klavirja ter baleta. Vojno je preživela v taborišču v Batajnici. Po osvoboditvi se je družina preselila v Portorož. Tam je oče Srečko ustanovil glasbeno šolo, iz katere se je razvil Center za glasbeno vzgojo Koper, kjer je Vuka poučevala do upokojitve. S soprogom Stanislavom Hitijem sta v Kopru leta 1948 ustanovila baletno šolo in pripravila več kot 6o baletnih predstav. Spomine na to obdobje je takole strnila/ dgg 405 Vuka Kumar se je v pokoju posvečala poeziji in slikarstvu. Leta 2001 je izdala zbirko Plamen.
S svetim Vidom je povezanih mnogo primorskih priimkov. Danes se ustavimo pri priimku Vídic. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli tisoč 692, po pogostnosti je priimek uvrščen na 57. mesto. Skoraj dve tretjini jih je v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Pogosti so na Goriškem, in sicer na obeh straneh meje. Fašisti so Vidic poitalijančili v Vidi.
V 90. letu je na današnji dan leta 2009 v Ljubljani umrl tenorist Rudolf Francl. Z operno glasbo je prišel prvič v stik leta 1934, ko je njegov brat Ivan pel Tosco. O svojem učitelju, Juliju Betetu, je leta 2004 povedal V ljubljanski Operi je debitiral leta 1944, nastopil je kar v 1628-ih predstavah in na več kot 5 tisoč koncertih. Rudolf Francl je posnel tudi pesem Karla Destovnika Kajuha, Samo en cvet
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije kavčuka. V ameriškem New Havenu je Goodyear najprej pomagal očetu pri trgovanju z železnino, nato pa se je posvetil obdelavi kavčuka. Želel je odpraviti njegovo lepljivost pri visokih temperaturah, kar se mu je posrečilo s pomočjo žvepla.
V Vipavi se je na današnji dan leta 1924 rodil umetnostni zgodovinar Jože Curk. Družina se je po prvi svetovni vojni preselila v Maribor. Leta 1951 je v Ljubljani diplomiral iz umetnostne zgodovine pri profesorju Francetu Steletu. Zatem je kot kustos in konservator delal v Mariboru, na Ptuju in v Celju. Izdal je topografsko gradivo umetnostnih spomenikov celjskega območja in občin Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Objavil je vodnike o ptujskih spomenikih, o mariborski stolnici svetega Janeza Krstnika ter zbirko gradiva Viri za zgodovino Maribora do leta 1850. O izkopavanjih na območju minoritskega samostana je novinarki regionalnega RTV centra Maribor, Angelini Premdehar, leta 2008 povedal
Na današnji dan leta 2009 je v izolski bolnišnici umrla baletka Vuka Kumar. Oče Srečko, pedagog in zborovodja, je bil prvi učitelj klavirja. Po končani gimnaziji je v Beogradu nadaljevala študij harfe in klavirja ter baleta. Vojno je preživela v taborišču v Batajnici. Po osvoboditvi se je družina preselila v Portorož. Tam je oče Srečko ustanovil glasbeno šolo, iz katere se je razvil Center za glasbeno vzgojo Koper, kjer je Vuka poučevala do upokojitve. S soprogom Stanislavom Hitijem sta v Kopru leta 1948 ustanovila baletno šolo in pripravila več kot 6o baletnih predstav. Spomine na to obdobje je takole strnila/ dgg 405 Vuka Kumar se je v pokoju posvečala poeziji in slikarstvu. Leta 2001 je izdala zbirko Plamen.
S svetim Vidom je povezanih mnogo primorskih priimkov. Danes se ustavimo pri priimku Vídic. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli tisoč 692, po pogostnosti je priimek uvrščen na 57. mesto. Skoraj dve tretjini jih je v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Pogosti so na Goriškem, in sicer na obeh straneh meje. Fašisti so Vidic poitalijančili v Vidi.
V 90. letu je na današnji dan leta 2009 v Ljubljani umrl tenorist Rudolf Francl. Z operno glasbo je prišel prvič v stik leta 1934, ko je njegov brat Ivan pel Tosco. O svojem učitelju, Juliju Betetu, je leta 2004 povedal V ljubljanski Operi je debitiral leta 1944, nastopil je kar v 1628-ih predstavah in na več kot 5 tisoč koncertih. Rudolf Francl je posnel tudi pesem Karla Destovnika Kajuha, Samo en cvet
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov