Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neposredni vzrok prve križarske vojne je bilo islamsko-selduško ogrožanje bizantinskega carstva. Leta 1095 se je cesar Aleksej I. Komnen, ki je bil sposoben vojščak, obrnil na papeža Urbana II. s prošnjo po pomoči pri ponovnem osvajanju Anatolije. Papež se je na prošnjo odzval. Kar štiri samostojne armade so sodelovale v prvi križarski vojni in dosegle zmago nad Seldžuki. Po dolgotrajnem obleganju je Anatolija padla, križarji pa so na današnji dan leta 1099 zavzeli Jeruzalem.
Danes se spominjamo narodnega delavca in žrtve fašističnega nasilja. V Železnikih se je na današnji dan leta 1874 rodil Jakob Čemažar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in ga dokončal v Gorici. Služboval je v Krkavčah, na Opčinah, v Koštaboni in v Šmarjah pri Kopru. Fašisti so ga leta 1923 izgnali v konfinacijo. Rešil ga je nekdanji tržaški škof Karlin, ko ga je sprejel v mariborsko škofijo. Fašistično preganjanje ga je živčno tako izčrpalo, da je kmalu zatem umrl.
Na današnji dan leta 1975 je v Seči umrl španski borec in pisec Jože Vergan. Po prvi svetovni vojni se je vključil v Komunistično partijo Italije. Septembra 1933 je pobegnil v Maribor in se kasneje umaknil v Francijo, kjer je delal kot aktivist Ljudske fronte. Zatem se je udeležil bojev za Madrid in postal poročnik. Po demobilizaciji je bil zaprt v Franciji. Decembra 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije in nato komandant taborišča nemških vojnih ujetnikov v Marseillu. Pri založbi Borec je po vojni izšla knjiga spominov Od Marezig do Madrida, o kateri je povedal
Dva apostola sta imela sorodno in po obliki podobno ime, ki se zrcali tudi v dveh različnih oblikah, kakor ju je sprejela slovenščina: Matéj ali Matévž in Matíja, ki so vsi tudi postali priimek. Danes se ustavimo pri patronimičnih priimkih Matévčič, Matévšič, skrajšani Maté, Mátešič, Mátelič, Matévc, medtem ko je Matékovič balkanskega izvora, piše Merku. Ustavimo se pri priimku Mátelič. Statistiki so jih našteli 140, od tega kar 52 v goriški, 32 v osrednjeslovenski in 12 v istrsko-kraški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Mátelič po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 136. mesto. Fašisti so Máteliče poitalijančili v Matelli.
Kar 300 tisoč navdušencev mladostniške subkulture, ki je sanjala o ljubezni in svobodi, se je na današnji dan leta 1969 zbralo na tridnevnem festivalu rocka in umetnostnem sejmu v Wooodstocku. Jimi Hendrix in Janis Joplin sta bila glavni zvezdi. Prisluhnimo tedanji Hendrixovi uspešnici Star Spangled Banner
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neposredni vzrok prve križarske vojne je bilo islamsko-selduško ogrožanje bizantinskega carstva. Leta 1095 se je cesar Aleksej I. Komnen, ki je bil sposoben vojščak, obrnil na papeža Urbana II. s prošnjo po pomoči pri ponovnem osvajanju Anatolije. Papež se je na prošnjo odzval. Kar štiri samostojne armade so sodelovale v prvi križarski vojni in dosegle zmago nad Seldžuki. Po dolgotrajnem obleganju je Anatolija padla, križarji pa so na današnji dan leta 1099 zavzeli Jeruzalem.
Danes se spominjamo narodnega delavca in žrtve fašističnega nasilja. V Železnikih se je na današnji dan leta 1874 rodil Jakob Čemažar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in ga dokončal v Gorici. Služboval je v Krkavčah, na Opčinah, v Koštaboni in v Šmarjah pri Kopru. Fašisti so ga leta 1923 izgnali v konfinacijo. Rešil ga je nekdanji tržaški škof Karlin, ko ga je sprejel v mariborsko škofijo. Fašistično preganjanje ga je živčno tako izčrpalo, da je kmalu zatem umrl.
Na današnji dan leta 1975 je v Seči umrl španski borec in pisec Jože Vergan. Po prvi svetovni vojni se je vključil v Komunistično partijo Italije. Septembra 1933 je pobegnil v Maribor in se kasneje umaknil v Francijo, kjer je delal kot aktivist Ljudske fronte. Zatem se je udeležil bojev za Madrid in postal poročnik. Po demobilizaciji je bil zaprt v Franciji. Decembra 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije in nato komandant taborišča nemških vojnih ujetnikov v Marseillu. Pri založbi Borec je po vojni izšla knjiga spominov Od Marezig do Madrida, o kateri je povedal
Dva apostola sta imela sorodno in po obliki podobno ime, ki se zrcali tudi v dveh različnih oblikah, kakor ju je sprejela slovenščina: Matéj ali Matévž in Matíja, ki so vsi tudi postali priimek. Danes se ustavimo pri patronimičnih priimkih Matévčič, Matévšič, skrajšani Maté, Mátešič, Mátelič, Matévc, medtem ko je Matékovič balkanskega izvora, piše Merku. Ustavimo se pri priimku Mátelič. Statistiki so jih našteli 140, od tega kar 52 v goriški, 32 v osrednjeslovenski in 12 v istrsko-kraški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Mátelič po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 136. mesto. Fašisti so Máteliče poitalijančili v Matelli.
Kar 300 tisoč navdušencev mladostniške subkulture, ki je sanjala o ljubezni in svobodi, se je na današnji dan leta 1969 zbralo na tridnevnem festivalu rocka in umetnostnem sejmu v Wooodstocku. Jimi Hendrix in Janis Joplin sta bila glavni zvezdi. Prisluhnimo tedanji Hendrixovi uspešnici Star Spangled Banner
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov