Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1189 so v Westminstru kronali Riharda I., vojskovodjo, ki se ga je oprijel vzdevek Levjesrčni. Že 16-leten je vodil armado v uporu proti očetu, kralju Henriku drugemu. V svojem kraljestvu je preživel le 6 mesecev, govoril je francosko, nameraval je celo prodati London. Vodil je tretji križarski pohod in se proslavil z zmago nad Saladinovo vojsko pri Arsufu 7. septembra leta 1191.
Ker je Parizu grozil napad južnega krila nemške vojske, ki je prodrla iz Belgije, se je francoska vlada na današnji dan leta 1914 preselila v Bordeaux. Francoske enote so se po nemških napadih umaknile iz Reimsa, vendar se je na današnji dan začela tudi prva znamenita bitka na Marni, vzhodno od Pariza. Francoska armada je s pomočjo britanskega ekspedicijskega korpusa napadla oslabljene položaje prve nemške armade, saj je, tik pred Parizom, njen poveljnik Helmuth Johann Ludwig von Moltke priskočil na pomoč drugi nemški armadi pod poveljstvom Karla von Bülowa. Ta strateška napaka nemškega poveljstva je tedaj pomenila prvi preobrat na zahodni fronti.
Na današnji dan leta 1943 je bilo podpisano premirje med italijansko vlado maršala Badoglia in zavezniki. Posebej Primorci so z olajšanjem dočakali konec četrtstoletnega fašističnega zatiranja. Novico o tem pa so objavili šele osmega septembra zvečer. Prisluhnimo pričevanjem Julija Beltrama, Frana Juriševiča in Viljema Turka
Iz praslovanske osnove 'bud' v pomenu "buden" so nastali sestavljeni slovenski priimki Budíca, Budíhna, Budín in Búdulič, piše Merku. Imena iz glagola 'buditi' so zapisana že v 10. stoletju. V Števerjanu je bil leta 1181 omenjen Budin, tako smo lani povzeli iz leksikona imen Janeza Kebra. Statistiki so našteli 71 nosilcev priimka Budín. 31, skoraj polovica, jih živi v goriški statistični regiji. Budin je pod fašizmom postal Budini.
V Sovodnjah se je na današnji dan leta 1864 rodil šahovski problemist Anton Andrej Uršič. Za šah ga je že na goriški gimnaziji navdušil profesor Fran Plohl. V Ljubljanskem zvonu je urejal šahovsko rubriko in sodeloval v vseh tedanjih evropskih šahovskih revijah. Objavil je 75 izvirnih problemov ter sodeloval na številnih turnirjih. Napisal je tudi poučno knjigo o šahu. Tudi glasbeno ostajamo pri šahu, z Dušanom Uršičem
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1189 so v Westminstru kronali Riharda I., vojskovodjo, ki se ga je oprijel vzdevek Levjesrčni. Že 16-leten je vodil armado v uporu proti očetu, kralju Henriku drugemu. V svojem kraljestvu je preživel le 6 mesecev, govoril je francosko, nameraval je celo prodati London. Vodil je tretji križarski pohod in se proslavil z zmago nad Saladinovo vojsko pri Arsufu 7. septembra leta 1191.
Ker je Parizu grozil napad južnega krila nemške vojske, ki je prodrla iz Belgije, se je francoska vlada na današnji dan leta 1914 preselila v Bordeaux. Francoske enote so se po nemških napadih umaknile iz Reimsa, vendar se je na današnji dan začela tudi prva znamenita bitka na Marni, vzhodno od Pariza. Francoska armada je s pomočjo britanskega ekspedicijskega korpusa napadla oslabljene položaje prve nemške armade, saj je, tik pred Parizom, njen poveljnik Helmuth Johann Ludwig von Moltke priskočil na pomoč drugi nemški armadi pod poveljstvom Karla von Bülowa. Ta strateška napaka nemškega poveljstva je tedaj pomenila prvi preobrat na zahodni fronti.
Na današnji dan leta 1943 je bilo podpisano premirje med italijansko vlado maršala Badoglia in zavezniki. Posebej Primorci so z olajšanjem dočakali konec četrtstoletnega fašističnega zatiranja. Novico o tem pa so objavili šele osmega septembra zvečer. Prisluhnimo pričevanjem Julija Beltrama, Frana Juriševiča in Viljema Turka
Iz praslovanske osnove 'bud' v pomenu "buden" so nastali sestavljeni slovenski priimki Budíca, Budíhna, Budín in Búdulič, piše Merku. Imena iz glagola 'buditi' so zapisana že v 10. stoletju. V Števerjanu je bil leta 1181 omenjen Budin, tako smo lani povzeli iz leksikona imen Janeza Kebra. Statistiki so našteli 71 nosilcev priimka Budín. 31, skoraj polovica, jih živi v goriški statistični regiji. Budin je pod fašizmom postal Budini.
V Sovodnjah se je na današnji dan leta 1864 rodil šahovski problemist Anton Andrej Uršič. Za šah ga je že na goriški gimnaziji navdušil profesor Fran Plohl. V Ljubljanskem zvonu je urejal šahovsko rubriko in sodeloval v vseh tedanjih evropskih šahovskih revijah. Objavil je 75 izvirnih problemov ter sodeloval na številnih turnirjih. Napisal je tudi poučno knjigo o šahu. Tudi glasbeno ostajamo pri šahu, z Dušanom Uršičem
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov