Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šestnajstooktobrske obletnice

16.10.2014

»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.« To je le eden od številnih aforizmov na današnji dan leta 1854 v Dublinu rojenega vsestranskega ustvarjalca Oscarja Wilda. V Gorici je na današnji dan leta 1889 umrl narodni buditelj in publicist Andrej Marušič. Po končanem bogoslovju je postal domači učitelj pri grofu Attemsu v Podgori. Kasneje je delal kot katehet goriške gimnazije. Za slovenščino ga je že v semenišču navdušil Štefan Kocjančič, tako da je postal goriški narodni buditelj že v Bachovem času. Bil je deželni poslanec in leta 1862 je bil med ustanovitelji goriške čitalnice. Flandrijsko mesto Ypres se je v zgodovino prve svetovne vojne zapisalo s številnimi bitkami, prva se je začela na današnji dan leta 1914, ko so nemške enote, sestavljene iz pretežno svežih rekrutov, napadle utrjene položaje britansko-francoskih sil na strateškem delu fronte v naskoku na obalo severnega morja. Kot zanimivost povejmo, da se je desetar Adolf Hitler izkazal z reševanjem ranjenega tovariša in si prislužil odlikovanje: železni križec za hrabrost. Na današnji dan leta 1919 se je v Ljubljani rodil kardiokirurg Miro Košak. Po končanem študiju in specializaciji ter izpopolnjevanju tudi v Združenih državah Amerike je v tedanji Jugoslaviji vpeljal presajanje ledvic in srca. Leta 1986 je tako opisal prvo uspelo avtotransplantacijo srca zaradi tumorja Priimek Mársič je Merku izpeljal iz imena Marija in je torej metronimičen. Statistiki so našteli 72 nosilcev, od tega večino, kar 68, v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Marsi ali Marsini. V Postojni se je na današnji dan leta 1950 rodil novinar, pesnik, humorist in organizator Drago Mislej Mef. Po gimnaziji v rodni Postojni je študiral na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter se leta 1974 zaposlil na naši radijski in kasneje televizijski postaji, urejal je tudi Primorske novice, kasneje pa izolski tednik Mandrač. Prisluhnimo odlomku Mefove aprilske oddaje Okrog osmih. Drago Mislej se je uveljavil kot eden najboljših slovenskih piscev popevkarskih besedil in zanje prejel celo vrsto festivalskih nagrad. Prisluhnimo še Mefovi predstavitvi pesmi Zdravljica, ki jo je posnel z Narodnoosvobodilnim bendom.


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Šestnajstooktobrske obletnice

16.10.2014

»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.« To je le eden od številnih aforizmov na današnji dan leta 1854 v Dublinu rojenega vsestranskega ustvarjalca Oscarja Wilda. V Gorici je na današnji dan leta 1889 umrl narodni buditelj in publicist Andrej Marušič. Po končanem bogoslovju je postal domači učitelj pri grofu Attemsu v Podgori. Kasneje je delal kot katehet goriške gimnazije. Za slovenščino ga je že v semenišču navdušil Štefan Kocjančič, tako da je postal goriški narodni buditelj že v Bachovem času. Bil je deželni poslanec in leta 1862 je bil med ustanovitelji goriške čitalnice. Flandrijsko mesto Ypres se je v zgodovino prve svetovne vojne zapisalo s številnimi bitkami, prva se je začela na današnji dan leta 1914, ko so nemške enote, sestavljene iz pretežno svežih rekrutov, napadle utrjene položaje britansko-francoskih sil na strateškem delu fronte v naskoku na obalo severnega morja. Kot zanimivost povejmo, da se je desetar Adolf Hitler izkazal z reševanjem ranjenega tovariša in si prislužil odlikovanje: železni križec za hrabrost. Na današnji dan leta 1919 se je v Ljubljani rodil kardiokirurg Miro Košak. Po končanem študiju in specializaciji ter izpopolnjevanju tudi v Združenih državah Amerike je v tedanji Jugoslaviji vpeljal presajanje ledvic in srca. Leta 1986 je tako opisal prvo uspelo avtotransplantacijo srca zaradi tumorja Priimek Mársič je Merku izpeljal iz imena Marija in je torej metronimičen. Statistiki so našteli 72 nosilcev, od tega večino, kar 68, v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Marsi ali Marsini. V Postojni se je na današnji dan leta 1950 rodil novinar, pesnik, humorist in organizator Drago Mislej Mef. Po gimnaziji v rodni Postojni je študiral na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter se leta 1974 zaposlil na naši radijski in kasneje televizijski postaji, urejal je tudi Primorske novice, kasneje pa izolski tednik Mandrač. Prisluhnimo odlomku Mefove aprilske oddaje Okrog osmih. Drago Mislej se je uveljavil kot eden najboljših slovenskih piscev popevkarskih besedil in zanje prejel celo vrsto festivalskih nagrad. Prisluhnimo še Mefovi predstavitvi pesmi Zdravljica, ki jo je posnel z Narodnoosvobodilnim bendom.


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov