Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustanovitelj perzijske velike države, Ahemenid Kir II., je leta 529 pred našim štetjem padel v boju proti Masagetom, severnoiranskemu nomadskemu plemenu, s katerim se je vojskoval, da bi zavaroval perzijska ozemlja na vzhodu. Ko je Kir leta 539 zasedel Babilonijo, je dovolil Judom vrnitev v Jeruzalem.
V Postojni se je na današnji dan leta 1884 rodila učiteljica, pesnica in pisateljica Mara Bučar Lamut. Leta 1903 je v Gorici končala učiteljišče in poučevala, po poroki z Ivanom Lamutom je do prve svetovne vojne živela v Trstu, kjer je objavila knjižici Izza osamelih dni in Izza osamelosti. Po preselitvi v Ljubljano je izdala zbirko Breze in bori ter številne pripovedne spise.
Danes se spominjamo tudi velike avstrijske ofenzive na soški fronti leta 1917, znane tudi kot Kobariški preboj, ki je v italijanski zavesti ostala kot sinonim strahovitega poraza. Pehota je napadla pri Tolminu ob 8. uri, uro pozneje pri Bovcu. Do večera je bila italijanska fronta razbita v širini ( v obsegu?) 35 kilometrov. 27-ga oktobra je moral italijanski poveljnik priznati poraz in ukazati umik na Tilment. Ujetih je bilo kar 300 tisoč italijanskih vojakov in Italija je začasno izstopila iz vojne. Ob 80-i obletnici bitke so pripravili zgodovinski posvet, na katerem je Jože Pirjevec v pogovoru s Tonijem Gomiščkom takole opredelil tezo, da je bil kobariški čudež obenem prvi resnični spopad za naše meje
Glede na razširjenost imena Anton bi lahko pričakovali širšo paleto priimkovnih izpeljank. Pavle Merku navaja naslednje: Antonič, Antončič, Antonšič, Tone, Tonc, Tončič in Tonkli, pa tudi Antonac, ki smo ga že obdelovali. Fašisti so Antoniča preimenovali v Antoni, Antončiča v Antonelli, Antonini ali D´Antoni.
V Postojni se je na današnji dan leta 1954 rodil fizik Igor Muševič. Leta 1993 je uspešno ubranil disertacijo z naslovom Študij elementarnih ekscitacij v feroelektričnem tekočem kristalu, za katero je prejel nagrado Glenna Browna. Fiziko trdnih snovi je zatem raziskoval na inštitutu Jožef Štefan. Kot soavtor je imetnik treh mednarodnih izumov. Ljubiteljsko se je kot študent posvečal glasbi. Kot bobnar skupine Begnagrad je leta 1993 izdal cd ploščo Tastare, zato prisluhnimo naslovni skladbi.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Ustanovitelj perzijske velike države, Ahemenid Kir II., je leta 529 pred našim štetjem padel v boju proti Masagetom, severnoiranskemu nomadskemu plemenu, s katerim se je vojskoval, da bi zavaroval perzijska ozemlja na vzhodu. Ko je Kir leta 539 zasedel Babilonijo, je dovolil Judom vrnitev v Jeruzalem.
V Postojni se je na današnji dan leta 1884 rodila učiteljica, pesnica in pisateljica Mara Bučar Lamut. Leta 1903 je v Gorici končala učiteljišče in poučevala, po poroki z Ivanom Lamutom je do prve svetovne vojne živela v Trstu, kjer je objavila knjižici Izza osamelih dni in Izza osamelosti. Po preselitvi v Ljubljano je izdala zbirko Breze in bori ter številne pripovedne spise.
Danes se spominjamo tudi velike avstrijske ofenzive na soški fronti leta 1917, znane tudi kot Kobariški preboj, ki je v italijanski zavesti ostala kot sinonim strahovitega poraza. Pehota je napadla pri Tolminu ob 8. uri, uro pozneje pri Bovcu. Do večera je bila italijanska fronta razbita v širini ( v obsegu?) 35 kilometrov. 27-ga oktobra je moral italijanski poveljnik priznati poraz in ukazati umik na Tilment. Ujetih je bilo kar 300 tisoč italijanskih vojakov in Italija je začasno izstopila iz vojne. Ob 80-i obletnici bitke so pripravili zgodovinski posvet, na katerem je Jože Pirjevec v pogovoru s Tonijem Gomiščkom takole opredelil tezo, da je bil kobariški čudež obenem prvi resnični spopad za naše meje
Glede na razširjenost imena Anton bi lahko pričakovali širšo paleto priimkovnih izpeljank. Pavle Merku navaja naslednje: Antonič, Antončič, Antonšič, Tone, Tonc, Tončič in Tonkli, pa tudi Antonac, ki smo ga že obdelovali. Fašisti so Antoniča preimenovali v Antoni, Antončiča v Antonelli, Antonini ali D´Antoni.
V Postojni se je na današnji dan leta 1954 rodil fizik Igor Muševič. Leta 1993 je uspešno ubranil disertacijo z naslovom Študij elementarnih ekscitacij v feroelektričnem tekočem kristalu, za katero je prejel nagrado Glenna Browna. Fiziko trdnih snovi je zatem raziskoval na inštitutu Jožef Štefan. Kot soavtor je imetnik treh mednarodnih izumov. Ljubiteljsko se je kot študent posvečal glasbi. Kot bobnar skupine Begnagrad je leta 1993 izdal cd ploščo Tastare, zato prisluhnimo naslovni skladbi.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov