Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Celju se je na današnji dan leta 1889 rodila pisateljica, poliglotka in svetovna popotnica Alma Karlin. Iz rodnega Celja je šla študirat v London, leta 1918 se je odpravila na devet let trajajočo pot okoli sveta, ki jo je bogato dokumentirala v knjigah in o kateri je predavala po vsej Evropi. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje ob 110-ti obletnici rojstva Alme Karlin
Po zaustavitvi nemške ofenzive na bojišču na Marni skušata vojskujoči se strani priti do morja in druga drugo obkoliti na severu, na Flamskem. Na današnji dan leta 1914 sta se začeli bitki pri Ypresu, ta je trajala do 22. oktobra, v kateri je padlo kar 55 tisoč pripadnikov britanske amrmade, in pri Mesenu, ki se je končala šele 2. novembra.
Danes voščimo umetnostni zgodovinarki Nelidi Silič - Nemec. Po gimnaziji v Novi Gorici in študiju umetnostne zgodovine je v Ljubljani leta 1978 diplomirala z nalogo o povojnih javnih spomenikih na Primorskem in se kot kustosinja zaposlila v Goriškem muzeju. Odnos s soprogom, kiparjem Negovanom Nemcem, je v pogovoru z Natašo Benčič takrat tako opredelila
Druga oktobrska nedelja je v Tržaškem zalivu že več kot 30 let v znamenju vse bolj priljubljene jadralske regate Barkovljanke. Prvo slovensko slavje sega v leto 1994, ko je na Fanaticu zmagal Dušan Puh, Mitja Kosmina, ki mu je zatem uspelo trikratno slavje, pa je bil z Gaio drugi.
Iz predkrščanskih slovanskih imen je nastal tudi priimek Filigoj. Pripona -goj izhaja po Merkuju iz glagola gojiti. Ta sestavni del imena je kmalu izgubil prvotni pomen, tako je brezpomenska pripona od konca srednjevega veka postala dobrodošla pri sestavljanju osebnih imen in priimkov. Priimek Filigoj je pri nas redek, statistiki ugotavljajo, da se pri nas ne pojavlja.
V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1904 rodila učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom. Leta 1966 je prebrala odlomek iz Kosovelovega pisma Prva pesniška zbirka Makse Samsa "Nekaj pesmi" je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, "Bleščeče prevare", pa je leta 1964 izdala kasneje po njej imenovana ilirskobistriška knjižnica. Prisluhnimo samospevu Bojana Glavine "Noč, jasnina". Sopranistko Janjo Kontestabo spremlja na klavirju skladatelj
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Celju se je na današnji dan leta 1889 rodila pisateljica, poliglotka in svetovna popotnica Alma Karlin. Iz rodnega Celja je šla študirat v London, leta 1918 se je odpravila na devet let trajajočo pot okoli sveta, ki jo je bogato dokumentirala v knjigah in o kateri je predavala po vsej Evropi. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje ob 110-ti obletnici rojstva Alme Karlin
Po zaustavitvi nemške ofenzive na bojišču na Marni skušata vojskujoči se strani priti do morja in druga drugo obkoliti na severu, na Flamskem. Na današnji dan leta 1914 sta se začeli bitki pri Ypresu, ta je trajala do 22. oktobra, v kateri je padlo kar 55 tisoč pripadnikov britanske amrmade, in pri Mesenu, ki se je končala šele 2. novembra.
Danes voščimo umetnostni zgodovinarki Nelidi Silič - Nemec. Po gimnaziji v Novi Gorici in študiju umetnostne zgodovine je v Ljubljani leta 1978 diplomirala z nalogo o povojnih javnih spomenikih na Primorskem in se kot kustosinja zaposlila v Goriškem muzeju. Odnos s soprogom, kiparjem Negovanom Nemcem, je v pogovoru z Natašo Benčič takrat tako opredelila
Druga oktobrska nedelja je v Tržaškem zalivu že več kot 30 let v znamenju vse bolj priljubljene jadralske regate Barkovljanke. Prvo slovensko slavje sega v leto 1994, ko je na Fanaticu zmagal Dušan Puh, Mitja Kosmina, ki mu je zatem uspelo trikratno slavje, pa je bil z Gaio drugi.
Iz predkrščanskih slovanskih imen je nastal tudi priimek Filigoj. Pripona -goj izhaja po Merkuju iz glagola gojiti. Ta sestavni del imena je kmalu izgubil prvotni pomen, tako je brezpomenska pripona od konca srednjevega veka postala dobrodošla pri sestavljanju osebnih imen in priimkov. Priimek Filigoj je pri nas redek, statistiki ugotavljajo, da se pri nas ne pojavlja.
V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1904 rodila učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom. Leta 1966 je prebrala odlomek iz Kosovelovega pisma Prva pesniška zbirka Makse Samsa "Nekaj pesmi" je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, "Bleščeče prevare", pa je leta 1964 izdala kasneje po njej imenovana ilirskobistriška knjižnica. Prisluhnimo samospevu Bojana Glavine "Noč, jasnina". Sopranistko Janjo Kontestabo spremlja na klavirju skladatelj
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov