Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu se je na današnji dan leta 1799 rodil jezikoslovec in zgodovinar Peter Petruzzi. Četudi je v Padovi končal pravo, se je odločil za profesorski poklic. V Ljubljani je za Matijo Čopom vodil licejsko knjižnico. Znal je kar 10 jezikov, prijateljeval je z Valentinom Vodnikom, Francetom Prešernom in napisal vrsto domoznanskih člankov.
Na današnji dan leta 1834 se je v Ljubljani začelo prvo šolsko leto trgovske šole, ki jo je vodil Franc Jakob Mahr iz Gradca. V prvem oddelku so pripravili triletni tečaj za praktikante in učence pri trgovcih, drugi oddelek pa je imel dveletni tečaj za učence, ki niso bili zaposleni.
V mestu Gvatemala city se je na današnji dan leta 1899 rodil pesnik, pisatelj, dramatik, novinar in diplomat Miguel Asturias. Zaradi svojega delovanja proti diktaturi v Gvatemali je večino življenja preživel v izgnanstvu v Južni Ameriki in Evropi. Po rehabilitaciji leta 1966 je postal gvatemalski veleposlanik v Parizu. Čez leto dni je za romana Gospod predsednik in Koruzarji prejel Nobelovo nagrado za književnost, leto prej pa je na pisateljskem srečanju na Bledu tako ocenil položaj latinskoameriške književnosti
Med patronimičnimi priimki, nastalimi iz svetniškega imena Lovrenc, Merkú navaja tudi Lavrénčiča. Statistiki so našteli 565 nosilcev. Med vsemi priimki je Lavrénčič po pogostnosti uvrščen na 498. mesto. Skoraj polovica nosilcev živi v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Laurenti.
V Kopru se je na današnji dan leta 1954 rodil novinar in politik Roberto Battelli. Po gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študiral na Filozofski fakulteti. Že kot študent se je posvetil novinarstvu. Delal je tudi na naši radijski in televizijski postaji, bil je dopisnik reškega dnevnika La voce del popolo, zatem pa je postal državnozborski poslanec. Leta 2000 je po oktobrskih volitvah povedal Roberto Batteli, ki je letos začel že sedmi poslanski mandat, je velik oboževalec legendarnega Fabrizia de Andreja, zato mu bomo zavrteli "Izgubljenega Andrejčka
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Trstu se je na današnji dan leta 1799 rodil jezikoslovec in zgodovinar Peter Petruzzi. Četudi je v Padovi končal pravo, se je odločil za profesorski poklic. V Ljubljani je za Matijo Čopom vodil licejsko knjižnico. Znal je kar 10 jezikov, prijateljeval je z Valentinom Vodnikom, Francetom Prešernom in napisal vrsto domoznanskih člankov.
Na današnji dan leta 1834 se je v Ljubljani začelo prvo šolsko leto trgovske šole, ki jo je vodil Franc Jakob Mahr iz Gradca. V prvem oddelku so pripravili triletni tečaj za praktikante in učence pri trgovcih, drugi oddelek pa je imel dveletni tečaj za učence, ki niso bili zaposleni.
V mestu Gvatemala city se je na današnji dan leta 1899 rodil pesnik, pisatelj, dramatik, novinar in diplomat Miguel Asturias. Zaradi svojega delovanja proti diktaturi v Gvatemali je večino življenja preživel v izgnanstvu v Južni Ameriki in Evropi. Po rehabilitaciji leta 1966 je postal gvatemalski veleposlanik v Parizu. Čez leto dni je za romana Gospod predsednik in Koruzarji prejel Nobelovo nagrado za književnost, leto prej pa je na pisateljskem srečanju na Bledu tako ocenil položaj latinskoameriške književnosti
Med patronimičnimi priimki, nastalimi iz svetniškega imena Lovrenc, Merkú navaja tudi Lavrénčiča. Statistiki so našteli 565 nosilcev. Med vsemi priimki je Lavrénčič po pogostnosti uvrščen na 498. mesto. Skoraj polovica nosilcev živi v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Laurenti.
V Kopru se je na današnji dan leta 1954 rodil novinar in politik Roberto Battelli. Po gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študiral na Filozofski fakulteti. Že kot študent se je posvetil novinarstvu. Delal je tudi na naši radijski in televizijski postaji, bil je dopisnik reškega dnevnika La voce del popolo, zatem pa je postal državnozborski poslanec. Leta 2000 je po oktobrskih volitvah povedal Roberto Batteli, ki je letos začel že sedmi poslanski mandat, je velik oboževalec legendarnega Fabrizia de Andreja, zato mu bomo zavrteli "Izgubljenega Andrejčka
Abu Simbel je znan po veličastnem svetišču egiptovskega faraona Ramzesa II. iz 13. stoletja pred našim štetjem, ki ga je dal izklesati 70 metrov globoko v živo skalo. Opisi švicarskega popotnika Johanna Ludvika Burkhhardta so pritegnili amaterskega arheologa Givannija Battista Belzonija, ki je po treh tednih kopanja, na današnji dan leta 1816, vstopil v svetišče. Poseben izvedenec za mostove je bil na današnji dan leta 1851 v Logu pod Mangrtom rojeni gradbenik Mihael Štrukelj. V knjigi Atlant o mostovih je predstavil več kot tisoč mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Slovencem ga je predstavil Gorazd Humar : V noči na današnji dan leta 1916 so otomanske enote pod poveljstvom generala Friedricha von Kressensteina sprožile močan napad na trdnjavo Romani, ob sueškem prekopu. Geveral Sir Archibald James Murray je tridnevno bitko pripeljal do zmage britansko-novozelandskih enot in egiptovskega ekspedicijskega korpusa. Na Vrhniki se je na na današnji dan leta 1921 rodil politik France Popit. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član oblastnih in političnih vodstev, po vojni pa vodilni politik. Ortodoksen komunist, ki je za mnoge poosebljal takoimenovana svinčena leta, je bil vnet nasprotnik jugoslovanskega centralizma. Prisluhnimo odlomku govora na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije leta 1978. Fašistična oblast v Julijski krajjkni je na današnji dan leta 1926 prepovedalo delovanje Zveze slovanskih učiteljskih društev. Mirovna konferenca nadaljuje z delom Jugoslavija zahteva v tržaškem vprašanju pravico veta, je na današnji dan leta 1946 pisal Primorski dnevnik. Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Kakršno vreme da Kasijan, tako bo ostalo marsikateri dan V avstrijskem Schrunsu je na današnji dan leta 2006 v 90 letu starosti umrla sopranistka Olga Maria Elisabeth Schwarzkopf. Po visoki glasbeni šoli v Berlinu pa je začela nastopati v tamkajšnji operi. Po vojni je postala zveda glavnih evropskih opernih središč. Elisabeth Schwarzkopf je ob spremljavi londonskega filharmoničnega orkestra z dirigentom Johnom Pritehardom posnela arijo Zerline iz 2. dejanja Mozartove oper Don Juan
Hanibal, vojskovodja Kartažanov je iz Španije s 50 tisoč vojaki, 9 tisoč konjeniki in 37 sloni prišel v Italijo čez Alpe. Na današnji dan leta 216 je v bitki pri Kanah premagal kar trikrat močnejšo rimsko vojsko. S tem mu je bila pot v Rim odprta, v zgodovino pa se je zapisal rek Hanibal ante portas. V tržaški ubožnici je na današnji dan leta 1886 umrl kipar in podobar Jakob Raspet. Izučil se je pri idrijskem mojstru Juriju Tavčarju. Pod njegovim nadzorom je izdelal glavni oltar cerkljanske cerkve, kasneje še stranska. France Bevk ga je upodobil v povesti Soha svetega Boštjana. Ob 200-letnici Tartinijevega rojstva so mu meščani Pirana leta 1892 želeli postaviti spomenik, vendar se je zasipavanje notranjega mandrača zavleklo, tako da so šele leta 1896 postavili bronasti kip Antonia dal Zotta. Ob 120 obletnici se kipa spominjamo z odlomkom humoreske Zorana Debenjaka, v izvedbi Andreja Jelačina: Zaradi eksplozije v trupu se je na današnji dan leta 1916 v pristanišču Taranto potopila topovnjača - drédnot "Leonardo da Vinci" italijanske mornarice. 47. pešpolk avstro-ogrske vojske z nabornim okrajem Maribor so s Tirolske premestili na soško fronto. Kardelj na mirovni konferenci o tržaškem vprašanju, tako je na današnji dan leta 1946 tržaški Primorski dnevnik naslovil poročilo s pariške mirovne konference. »Francoska črta ne dopušča slovenskemu in hrvaškemu narodu, da bi združena živela v svojih narodnih državah v okviru Jugoslavije". Na današnji dan leta 1986 je na Golniku umrl kipar France Gorše. Šolal se je na Umetno-obrtno šolo v Ljubljani pri Alojziju Repiču. Med 1. svetovno vojno je bil vojak na italijanski fronti. Leta 1925 je v Zagrebu in diplomiral pri Ivanu Meštroviču, o čemer podrobneje kustosinja Moderne galerije Breda Ilich Klančnik: zatem je France Gorše delal v Trstu, Gorici, Ljubljani, Clevelandu in v Svečah v Rožu na Koroškem O Porcijunkuli če je vročina, huda bo v prihodnje zima. Na današnji dan leta 1921 je v Neaplju umrl pevec Enrico Caruso. Debitiral je v milanski Scali in si tako oprl pot na vse svetovno pomembne odre. V arhivu hranimo ploščo s posnetkom arije Vesti la giuba iz Leoncavallove opere Glumači
Ime za mesec avgust smo dobili po starem šestem mesecu rimskega koledarja sextilisu. Leta 14 našega štetja so ga poimenovali po cesarju Gaju Oktaviju Avgustu. Baje ima mesec 31 dni, ker je Avgust želel imeti v svojem mesecu toliko dni kot Julij Cezar. V Postojni se je na današnji dan leta 1886 rodil strojnik in tigrovec Anton Oblak. Leta 1926 se je vključil v podtalno protifašistično gibanje organizacije TIGR, kjer se je izkazal kot izvedenec za izdelovanje peklenskih strojev. Po eksplozijah na Svetilniku zmage in v uredništvu fašističnega dnevnika Il popolo di Trieste so Antona Oblaka aretirali skupaj z Alojzom Valenčičem aprila 1930. O tem podrobneje zgodovinar Gorazd Bajc: "Moji ljubljeni narodi tudi doma tako navdušeno izpolnjujejo svojo dolžnost, kakor je primerno velikemu, resnemu času," je v pismu, ki ga je objavila torkova Edinost na današnji dan leta 1916, zapisal cesar Franc Jožef. Adolf Hitler je na današnji dan leta 1936 v Berlinu odprl 11. poletne olimpijske igre. Sodelovalo je štiri tisoč 66 tekmovalcev iz 49 držav. Nacistična oblast je igre izkoristila kot propagando za svoje dosežke in cilje, toda resnična zvezda iger je bil ameriški temnopolti atlet Jesse Owens, ki je osvojil kar 4 zlate kolajne in hudo zmotil nacistično arijsko domišljavost. Na mirovni konferenci Napadalci so odgovorni za zločine svojih voditeljev Kardelj: Nobena večina ne more narodom vsiljevati meja, ki jih odklanjajo. Tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik naslovil poročilo z zasedanje pariške mirovne konference. »Včeraj so bili objavljeni tudi ameriški predlogi o poteku takozvane francoske črte. Predlagano mejo primorsko ljudstvo odklanja, ker ločijo Slovenijo od morja, v novo suženjstvo tirajo desetino Slovencev. Če avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči./Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi V New Yorku je na današnji dan leta 1981 začela oddajati glasbena televizija MTV. S predajanjem zabavno glasbenih videopostnetkov je izjemno hitro postala postala ena najbolj priljubljenih televizijkih postaj, trenutno na MTV lestvici največjih letošnjih uspešnic kraljuje Rihanna s skladbico This Is What You Came For Calvina Harrisa:
Spominjamo se na današnji dan leta 1566 umrlega misijonarja Bartolomeja de Las Casasa. V poročilu o uničevanju Indije je obsodil trpinčenje, zatiranje in izkoriščanje v novih španskih kolonijah, uspelo mu je doseči prepoved suženjstva z osebnim posredovanjem pri cesarju Karlu petem. Na današnji dan leta 1836 je v Postojni umrl Luka Čeč, odkritelj tamkajšnje svetovno znane jame. "Tu je nov svet, tu je paradiž," je 14-ega aprila 1818 zaklical tedaj 32- letni kočar Čeč, o čemer podrobneje kustosinja Notranjskega muzeja, Alenka Čuk: "Ruska bojišča: nadaljna srdita bitka v vzhodni Galiciji in Voliniji. Ruski prehodi čez Dvino preprečeni. Italijanska bojišča: jugozapadno Paneveggija napad laškega bataljona odbit. V drugih odsekih fronte živahnejši topovski boji. Zapadna bojišča: najsrditejši sovražni ogenj med Ancro in Somme. Balkanska bojišča: nič bistvenih dogodkov. Turška bojišča: na vseh frontah nič novega," tako je ponedeljkova Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. Na Planini se je na današnji dan leta 1926 rodil profesor Marijan Malc. Zaradi vojne je prekinil študij na učiteljišču in se 17-leten pridružil partizanom Prešernove brigade. Ko je v Ljubljani končal učiteljišče, so ga poslali v Istro. Ob 80-em jubileju se je tako spominjal zapletov, povezanih z določanjem tedanje republiške meje med Hrvaško in Slovenijo: Kasneje je v Kuteževem zbiral ljudske pripovedke, ki so izšle v knjigi leta 2004. Ob delu je končal likovno akademijo. Učil je na postojnski in koprski gimnaziji in na oddelku koprske pedagoške akademije. "Načrti mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo; Francoska črta med Jugoslavijo in Italijo; Tržaško svobodno ozemlje," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza, kjer so objavili načrte mirovnih pogodb. Če je julija presuho, ostane grozdje prav dobro. V Bayreuthu je na današnji dan leta 1866 umrl klavirski virtuoz Franz Liszt. Po študiju na Dunaju in Parizu je leta 1824 s senzacionalnim uspehom debitiral kot koncertni pianist. Bil je glasbeni ravnatelj in dirigent v Weimarju. Zaslovel je kot klavirski virtuoz, pomemben pedagog in inovativen skladatelj ter postal osrednja osebnost novoromantične glasbene smeri. Kot izvirno vrsto skladbe je utemeljil simfonično pesnitev. Lisztov Valse-Caprice št. 6 bosta zaigrala violinist Gidon Kremer in pianist Oleg Maisenberg
Rimski konzul Marius je na današnji dan leta 101 pred našim štetjem v bitki na Ravadskem polju pri Vercelah premagal Kimbre in tako odvrnil germansko nevarnost. Čez leto dni je premagal še Ambrone, Tevtone, Harude in Tugene. Imenovali so ga "tretji ustanovitelj Rima" in ga častili po božje. Italijanski slikar, arhitekt in pisatelj Giorgio Vasari se je rodil na današnji dan leta 1511 v Arezzu. Njegova zbirka biografij italijanskih umetnikov je poglavitni vir za proučevanje italijanske renesančne umetnosti. Medtem ko so na današnji dan leta 1916 nemški diverzanti razstrelili tovarno streliva na britanskem Black Tom Islandu, je tržaška Edinost veliko pozornost namenila izjavi državnega tajnika Velike Britanije Ureyja, ki je na poziv ameriškega veleposlanika vsem vojskujočim se vladam, naj se sporazumejo glede pomoči prebivalstvu zasedenih pokrajin, odgovoril takole: "Angleška želi enkrat za vselej urediti vse vprašanje uvoza živil v pokrajine, ki so zasedene po sovražniku, in stavi naslednji končno veljavni predlog: Če nemška in avstroogrska vlada hočete civilnemu prebivalstvu v pokrajinah, ki so zasedene po njih, popolnoma prepustiti vse poljske pridelke, živi inventar, vsa živila in vse zaloge krmil in gnojil v teh pokrajinah, če hočete pripustiti v teh pokrajinah nevtralce, ki jih izvoli predsednik Zedinjenih držav, bi ti morali od zasedbenih oblasti dobiti obsežno pooblastilo." "Primorsko ljudstvo odklanja krivične pariške sklepe; Z zborovanji onstran Bidaultove črte kaže primorsko ljudstvo, da pariškega absurda ne more sprejeti; Velike manifestacije v Gorici," tako je ob odprtju pariške konference na prvi strani pisal torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946. Če na Petrovo grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni. Na današnji dan leta 1947 se je v Ljubljani rodil slikar Andraž Šalamun. Med študijem v Ljubljani je bil med ustanovitelji skupine OHO, ki je s šokantnimi akcijami uveljavljala konceptualizem v likovni umetnosti. Sredi 70-h let je na velika platna kot na optično kožo prepletal mivko z gostimi prameni barv, sledilo je obdobje Bizonov in Sonc, za katera je leta 1993 prejel Prešernovo nagrado. Takrat je na vprašanje o bratovskem rivalstvu s pesnikom Tomažem odgovoril: Na avtorjevo željo bomo prisluhnili ansamblu Idoli in skladbici Malena
V Lizboni je na današnji dan leta 1506 umrl kartograf in raziskovalni popotnik Martin Behaim, ki je zaslovel s prvim globusom sveta, pisalo se je leto 1492. V Trstu je na današnji dan leta 1861 umrl potopisec, zgodovinar in prevajalec Mihael Verne. Po končanem bogoslovju v Gorici je kaplanoval v Vrtojbi in Postojni, od leta 1825 je bil škofov tajnik v Trstu. Kot šolski nadzornik je potoval po južnoslovanskih in bližnjevzhodnih deželah in o tem objavil več knjig. Dokončal je Vertovčevo Občno povestnico ali Zgodovino celega sveta in objavljal prevode iz francoščine in nemščine, poslovenil je tudi nekaj odlomkov iz korana. "Uradno se razglaša: 27. julija zjutraj so brodovja naših pomorskih letal zelo uspešno obmetala s težkimi, lahkimi in užigalnimi bombami kolodvore, vojaške zgradbe in tovarne v Otrantu, Moli, Bariju in Molfetti. Zlasti v Bariju so polni zadetki napravili škodo na kolodvorskih poslopjih, tovarnah in vladni palači. Vkljub srditemu obstreljevanju in sovražnim obrambnim letalom so se naša letalska brodovja vrnila nepoškodovana", je pisala sobotna Edinost na današnji dan leta 1916. V Parizu se je na današnji dan leta 1946 začelo zasedanje mirovne konference zastopnikov 21-ih držav, ki so se med drugo svetovno vojno skupno bojevale proti nacizmu in fašizmu. Svet zunanjih ministrov je predložil osnutke mirovnih pogodb z Bolgarijo, Finsko, Italijo, Madžarsko in Romunijo. Decembra je svet na zasedanju v New Yorku uskladil vprašanja reparacij in Svobodnega tržaškega ozemlja, mirovna pogodba pa je bila sklenjena februarja leta 1947. V arhivu hranimo pričevanje udeleženca mirovnih pogajanj, Jožeta Vilfana, ob 25-i obletnici podpisa pariške mirovne pogodbe na slovesnosti v Cerknem, ko so odprli novo šolo: Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran. Danes se spominjamo enega največjih mojstrov klavirja in samospeva. Na današnji dan leta 1856 je star komaj 46 let umrl romantični skladatelj Robert Schumann. Bil je odličen pianist, pa tudi zborovski dirigent. Napisal je kar 240 samospevov, ki zaradi lirike kot poglavitnega elementa glasbenega izražanja, sodijo v vrh samospevne literature. Napisal je tudi Rensko simfonijo oz. Simfonijo št. 3, prisluhnimo odlomku posnetka Berlinskih filharmonikov pod taktirko Carlosa Kleiberja:
Danes se spominjamo duhovnega velikana. Ibn al-'Arabi se je rodil na današnji dan leta 1165 v Murciji v južni Španiji, odraščal pa v Sevilji, kjer je študiral koran in doživljal mistična srečanja z Jezusom, Mojzesom in Mohamedom, kar je opisal v znameniti knjigi Klop modrosti. Zatem je veliko potoval po vsej Arabiji in se srečal s številnimi tedanjimi misleci. Vsebino teh razmišljanj je izdal v 350-ih knjigah. Postal je veliki duhovni mojster. Na Jezeru pri Prevaljah je na današnji dan leta 1706 umrl duhovnik in ustanovitelj dijaških štipendij, Gašper Pilat. Po končanem bogoslovju je služboval na Koroškem. Aprila 1699 je pri deželni gosposki v Celovcu založil štiri tisoč goldinarjev in določil, naj se z obrestmi v znesku 200 goldinarjev vzdržujejo trije dijaki, med njimi 2 iz Pilatove rojstne župnije Vipave. Te štipendije je ponovno potrdil gubernij Notranje Avstrije še leta 1783, po prvi svetovni vojni pa so propadle. "Kakor se je poročalo te dni, je ruski finančni minister Bark v pogajanjih s svojima tovarišema, francoskim in angleškim finančnim ministrom, dosegel lep uspeh: Francoska in Angleška posodita Rusiji šest miljard rubljev. K temu ogromnemu ruskemu posojilu pripominja člankar v graškem Tagespostu: Rusija bo s to vsoto mogla nadaljevati vojno kakih pet do osem mesecev," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "Jutri se prične mirovna konferenca; Jugoslovanska delegacija prispela v Pariz," tak naslov na prvi strani je na današnji dan leta 1946 objavil nedeljski Primorski dnevnik, ki je uvodnik sklenil: «Dolžnost zavezniških narodov je, da na mirovni konferenci podprejo jugoslovansko delegacijo, če želijo, da postane mirovna konferenca res konferenca miru." V Neaplju se je na današnji dan leta 1941 rodil dirigent Riccardo Muti. V rojstnem mestu je najprej študiral klavir in filozofijo, zatem pa na milanskem konservatoriju dirigiranje in kompozicijo. Leta 1967 je prejel prvo nagrado na tekmovanju Guido Cantelli in takoj nastopil na znamenitem festivalu Maggio Musicale Fiorintino, ki ga je 9 let vodil. Bil je vodja in glavni dirigent milanske Scale.V Trstu je vodil koncert prijateljstva mladih glasbenikov iz Italije, Slovenije in Hrvaške in ga tako napovedal: Prisluhnimo odlomku s tržaškega koncerta, gre za delček skladbe Andreja Missona, Libertas animi
Na današnji dan leta 916 je v Ohridu umrl teolog in svetnik Kliment. Bil je učenec Cirila in Metoda. Po Metodovi smrti so germanski misijonarji njegove učence pregnali z Moravske, bolgarski car Boris pa je Klimenta poslal v Ohrid, kjer je ustanovil prvi slovanski vseučiliščni samostan. Izučil je 3 tisoč 500 duhovnikov, za katere je po zgledu grške abecede razvil cirilico in izdal 42 nabožnih knjig. Dal je zgraditi cerkev svetega Pantaleona, kjer je pokopan. Avstrijska južna železnica je prišla na ozemlje današnje Slovenije leta 1846, ko je bila dograjena proga Gradec - Celje. Na današnji dan leta 1857 pa je cesar Franc Jožef s slovesnim prihodom na tržaško železniško postajo z okrašeno parno lokomotivo z imenom Capo d´Istria obeležil zaključek gradnje južne železnice, ki za naše kraje predstavlja razvojni mejnik. O izbiri trase in žrtvah med gradnjo podrobneje zgodovinar železničarstva, Karol Rustja: Na današnji dan leta 1851 so v Celovcu ustanovili založbo Mohorjeva knjiga. Na Primorskem je delovala Goriška Mohorjeva družba, ki je leta 1989 izdala tudi Primorski slovenski biografski leksikon. Urednik Martin Jevnikar je o tem povedal: "Južno Lobačevke izvršeni ruski napadi so se ponesrečili popolnoma; zajeli smo 100 mož in 2 strojni puški. Zelo siloviti, po močnem artilerijskem ognju pripravljeni ruski napadi na obeh straneh železnice pri Radzivilovem so sovražniku po menjajočih se, zanj skrajno izgubepolnih bojih prinesli le nebistvene uspehe," je na današnji dan leta 1916 z vzhodne fronte poročala četrtkova Edinost. "Na spornem ozemlju v Slovenski Benečiji Italija mobilizira nesramno vojno hujskaštvo," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. "Pozivnice so poslali vsem tistim, ki so se v času nemške okupacije borili v vrstah slovenskih partizanskih edinic." Na svetega Pantaleona je vreme godrnjavo./ Sveti Pantaleon napoveduje hude nevihte, ki se izkažejo le za manjše nalive. V Buniču pri Korenici se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Rade Šerbedžija. Že kot študent zagrebške akademije je postal eden najbolj priljubljenih igralcev nekdanje Jugoslavije. Posnel je tudi 4 zgoščenke recitalov in šansonov. Ob jubileju naše radijske postaje in Foruma Tomizze je nastopil v koprskem Circolu. Prisluhnimo poročilu Lee Hedžet. Sedaj pa še Rade Šerbedžija in Livio Morosin v skladbi Orihi, orihi
Vittore Carpaccio se je slikarsko izoblikoval v beneški delavnici mojstra Gentila Bellinija. Zaslovel je z devetimi slikami iz cikla Legende svetnice Uršule. Iz pisma sina Pietra, ki je datirano na današnji dan leta 1526 v Kopru, naj bi že umrl. Od devetih mojstrovin so šest slik med drugo svetovno vojno odnesli Italijani. O tem podrobneje umetnostni zgodovinar Edvilij Gardina: V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili takoimenovani "Dobrovojski korpus za boj na strani antantnih zaveznikov proti Nemčiji in Avstroogrski". Sestavljali so ga slovenski, hrvaški in srbski vojaki. "Pred 29. julijem; Zahteve Kardelja so naše zahteve; Včeraj popoldne je odpotovala iz Ljubljane, ob pozdravih stotisočglave množice, v Pariz jugoslovanska delegacija s tovarišem Kardeljem na čelu; Kresovi v pozdrav delegaciji po vsej Primorski," tako je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 se je v Kopru rodil nogometaš Mladen Rudonja. Športno kariero je začel v Kopru, nadaljeval pa jo je v Zagrebu, Izoli, pri Olimpiji, Primorju, Gorici, v belgijskem Truidensu in angleškem Portsmouthu. Na 53-em reprezentačnem nastopu se mu je posrečil odločilni zadetek na kvalifikacijski tekmi z Romunijo, ki je omogočil nastop na svetovnem prvenstvu. Prisluhnimu tedanji izjavi: V Trstu je na današnji dan leta 2011 umrl igralec Livij Bogatec. Debitiral je v tržaškem Slovenskem stalnem gledališču leta 1960 kot Peter v Dnevniku Ane Frank. To gledališče je postalo tudi njegov stalni ustvarjalni dom, saj je bil od leta 1961, s krajšo prekinitvijo, do upokojitve v njem stalno angažiran. Nastopal je tudi v televizijskih igrah in nadaljevankah.V arhivu hranimo radijsko igro Prgišče zemlje Joška Lukeša, v katerem je Livio Bogatec igral Ivana: ga- 961 Sv. Ana pogačarka (o sv. Ani je zrela pšenica za pogače)./ Če dežuje na sveto Ano, se voda spremeni v mano./ Na sveto Ano koruza razvije storž. Na današnji dan leta 1951 so v newyorškem gledališču New Century Theater po kar 1077-ih ponovitvah zagrnili zastor komičnega muzikala Colea Porterja, "Kiss Me, Kate". Po libretu Samuela Spewacka je glasbeno igro po motivih Shakespearove komedije Ukročena trmoglavka napisal Cole Porter. Prisluhnimo zimzeleni uspešnici So In Love, ki nam jo bo zapela Rachel York
Danes se spominjamo avtorja prvega učbenika kemije, "Alchemia" z recepti za pripravo močnih kislin. Na današnji dan leta 1616 je v Coburgu umrl nemški kemik, fizik in alkimist Andreas Libavius. Najprej je delal kot učitelj, zatem pa je postal profesor v Jeni. V Idriji se je na današnji dan leta 1851 rodil slikar Ludvik Grilc. Po študiju na Dunaju in v Benetkah je v slogu akademskega realizma naslikal številne portrete, krajine in tihožitja. Na današnji dan leta 1914 se je v Nabrežini rodil biolog Miroslav Zei. Po realki v Mariboru je v Ljubljani na filozofski fakulteti leta 1940 uspešno ubranil disertacijo o maenah oziroma giricah. Objavil je veliko znanstvenih in poljudnih del o morju in življenju v njem. Ob 80-em življenjskem jubileju se je leta 1994 tako spominjal raziskovanja ribiško-bioloških programov v Zahodni Afriki: Na današnji dan leta 1916 so ruske enote s pomočjo armenskih prostovoljcev premagale enote 3. armade otomanske vojske in zavzele Erzurum na kavkaški fronti. Po umiku so na turški strani našteli 34 tisoč žrtev. "Štafete iz vse Julijske krajine, Tržiča, Trsta, Gorice, Furlanije, Brd in Kanalske doline, ki bi po Bidaultovem predlogu bili odrezani od svojega naravnega zaledja, so ponesle tovarišu Kardelju zahtevo vsega primorskega ljudstva, da odločno vztraja, dokler ne bo vsa Julijska krajina s Trstom priključena k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. Če je sv. Jakob lep, mrzli bodo svetki (božični), a obilna bo jesen, je znano vsem ljudem. /Če na sv. Jakoba dan grmi, bodo orehi in lešniki piškavi. //Če na sv. Jakoba dan sonce sije, bo debela leča. /Če sv. Jakob žejo trpi, zima nič prida ni. /O sv. Jakobu pšenica zori ali zgori. / V Kortah pravijo: Sveti Jakob dež - frmentona, krko češ. V Galatiju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj in muzikolog Teodor Grigoriu. Po konservatoriju v Bukarešti se je izpopolnjeval v Moskvi, kjer se je posvetil muzikološkim študijam. Iz pestrega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku liturgične simfonije Lux angelica, ki sta ga posnela zbor in orkester romunskega radia pod taktirko Horia Andreescuja.
V Trstu se je na današnji dan leta 1806 rodil hidrotehnik in speleolog Jakob Svetina. Kot nadzornik tržaških vodnjakov je z Antonom Lindnerjem preiskal podzemlje širše kraške okolice, da bi našel izdatne vodne vire za hitro razvijajoči se Trst. Leta 1839 je s čolnom prodrl po koritu reke Reke v notranjost Škocjanskih jam. Mednarodna speleologija ga pojmuje kot začetnika raziskovanj kraških podzemnih voda. S tradicionalno slovesnostjo ob Ruski kapelici se predstavniki Slovenije in Rusije vsako leto konec julija spomnijo več sto umrlih ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Spomenik na grobu je v obliki piramide z ruskim napisom: »Sinovom Rusije«. Natančno število umrlih vojakov ni znano, domneva pa se, da je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih in od 10 do 80 avstrijskih vojakov. Današnje slovesnosti se bo udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. "Dokumenti za 29. julij; Štandrež spada v Jugoslavijo; Pismo prebivalcev Štandreža za širni svet ob krivičnem sklepu v Parizu; Mogočen protestni odgovor Gorice na pariške sklepe; Naša Zemlja je neločljivi del Jugoslavije!" tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. V Zagrebu je na današnji dan leta 2011 umrl igralec Josip Bobi Marotti. Zaradi nacističnega preganjanja se je družina iz rodnega Maribora zatekla v Zagreb, kjer je leta 1941 Bobi obiskoval igralsko šolo pri Branku Gavelli in se čez 3 leta pridružil partizanski igralski družini. Po osvoboditvi je delal v reškem gledališču, zatem pa se je vrnil v Zagreb, kjer je najprej delal v Hrvaškem narodnem gledališču, od leta 1953 pa je bil član gledališča Gavella. Tudi po upokojitvi leta 1981 je nenehno delal v gledališču, kar 12 let je bil član Histriona, na zagrebški akademiji dramskih umetnosti je predaval igro, posnel je veliko filmov in televizijskih dram, generacije otrok pa so odraščale ob njegovem glasu v risankah Kremenčkovi in Smrkci. Ob 80-i obletnici Slovenskega doma v Zagrebu je leta 2009 Marjani Mirkovič povedal: Sveti Janez Žge, Sveti Peter reže/Na Janeza Krstnika je vsako jagnje skopljeno. V Mechanicvillu, v ameriški zvezni državi New York, se je leta 1916 rodil Bob Eberly. Zaslovel je kot solist v orkestru Jimmyja Dorseyja, zlasti v duetu s Helen O'Connell, zato prisluhnite skladbi iz leta 1947: Green Eyes
Oliver Fisher Winchester se je na današnji dan leta 1866 v zgodovino zapisal kot ustanovitelj podjetja Winchester Repeating Arms Company, v katerem so izdelovali puško repetirko oziroma winchesterko. V letu 1872 so začeli izdelovati tudi enovite naboje zanjo. Kmalu so v tovarni izdelali pol milijona pušk na dan, kar je Winchestru prineslo ogromen zaslužek. "Ruska bojišča: naše čete so se z Magure, jugovzhodno Tatarovega, umeknile proti glavnemu karpatskemu grebenu. Pod Rigo se je izjalovil ruski napad. Italijanska bojišča: južno Suganske doline močni laški napadi odbiti ob najtežjih laških izgubah. Posebno so se odlikovale naše slovenske čete, 7. lovski bataljon in 17. pešpolk. Zapadna bojišča: pred Verdunom zelo močni artiljerijski boji. Balkanska bojišča: nič novega. Turška bojišča: Rusi so se 30 km vzhodno Revandusa umeknili," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Pariški sklepi nasprotujejo vsem zavezniškim izjavam v zadnji vojni," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil članek doktorja Jože Vilfana v Politiki. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1961 rodil zdravnik, pesnik, pisatelj in esejist Alojz Ihan, ki je tudi profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik revij Problemi, Literatura, in Sodobnost ter knjižne zbirke Alpeh. Za pesniško zbirko Srebrnik je leta 1987 nagrado Prešernovega sklada. Za knjigo Državljanski eseji je leta 2013 prejel Rožančevo nagrado ko je povedal: Če je začetek pasjih dni moker, bo konec suh./Če je prvi dan pasjih dni dež, bo deževalo štirinajst dni./Pasji dnevi mrzli in deževni - vincarju so res zelo teževni V Palmi se je na današnji dan leta 1866 rodil skladatelj Francesco Cilea. Bellinijeva Norma ga je tako prevzela, da je že kot deček sklenil, da se bo posvetil glasbi. Za diplomsko delo na neapeljskem konservatoriju je napisal opero Gina, v milanski Scali pa zaslovel z opero Adriana Lecouvreur, zato prisluhnimo ariji Adriane iz 4 dejanja opere. Sopranistko Ksenijo Vidali je na snemanju spremljal simfonični orkester RTV Ljublajna pod taktirko Sama Hubada:
Na današnji dan leta 916 rojeni škof Kliment Ohridski je bil učenec Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. V Ohridu je postavil samostan, ki je postal središče makedonske kulture, posebej še cerkvenoslovanske književnosti. Uporabljali so cirilico, pisavo, ki jo pripisujejo Klimentu, ime pa je dobila po Cirilu. "Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne vojake ter za one v okopih, pošljejo naj se v Narodni v Trstu," tudi s takimi oglasi je tržaška Edinost leta 1916 spodbujala zbiranje pomoči med prvo svetovno vojno. V nekdanji skupni federaciji je bil današnji dan dela prost dan, slavili smo namreč dan vstaje slovenskega naroda, ko so se leta 1941 začeli organizirani napadi partizanskih enot na okupacijske sile. Ob tej priložnosti so se tudi na Primorskem vrstile številne spominske slovesnosti, zaslužnim udeležencem narodnoosvobodilnega boja so podelili priznanja in nagrade. Leta 1987 jo je prejel Oskar Kjuder. Pred mikrofon ga je tedaj povabil Igor Gruden: V Domžalah je na današnji dan leta 1986 umrla igralka Nada Gabrijelčič. V Ljubljani je obiskovala dramsko šolo Državnega konservatorija in bila od leta 1922 angažirana v Drami. Po vojni je bila do upokojitve leta 1959 članica Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V pogovoru z Nevo Zajc se je ob 80-em življenjskem jubileju leta 1983 tako spominjala prihoda v Trst po osvoboditvi: Ako se sv. Marija Magdalena solzi, rado potem še bolj deži./Sv. Magdalena če deži, dolgo slabo vreme nam preti./ Sveta Magdalena, leska je obložena. V ameriškem Kannapolisu se je na današnji dan leta 1941 rodil praoče funka, kot pravijo vsestranskemu glasbeniku Georgu Clintonu. Že kot najstnik se je odločil za glasbeno pot, prve uspehe je dosegel v rhythm&blues zasedbi The Parliements. Zaslovel je v različnih funky skupinah. Skladbo Atomic dog je izdal na plošči Computer games in z njo največ uspeha požel v zgodnjih 90-ih letih prejšnjega stoletja
Začnimo z antičnimi dogodki: danes se spominjamo prvega olimpijskega zmagovalca. Homer je v Iliadi zapisal, da je na današnji dan leta 776 pred našim štetjem na progi olimpijskega stadiona, ki je merila 192 metrov, zmagal Koroibos iz grške pokrajine Elide na današnjem Peloponezu. V Peli pri današnjem Solunu se je na današnji dan leta 356 pred našim štetjem v družini makedonskega kralja Filipa II. rodil Aleksander Veliki, eden najboljših antičnih vojskovodij. Končajmo s pastirjem in zlikovcem Herostratom, ki je na dan rojstva Aleksandra Velikega zanetil požar v Efesu. Ogenj je v Efesu uničil Artemidin tempelj, ki je tedaj veljal za eno sedmih čudes tedanjega sveta. V Gorici se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka in pedagoginja Avgusta Šantel. V rodnem mestu je končala učiteljišče, osnove slikarstva pa je prejela pri materi. Študirala je na Dunaju in v Münchnu. Leta 1909 je opravila še izpit za poučevanje violine. Poučevala je na Vranskem, v Pulju in Mariboru vse do upokojitve leta 1933, ko se je preselila k materi in sestri v Ljubljano. Podrobneje o njeni likovni umetnosti Irene Mislej: "Naše prostovoljne kretnje proti Rusom na perzijski fronti se s pomočjo perzijskih Mudžahidov razvijajo nam v prid, da se Perzija osvobodi ruskega in angleškega nasilnega gospodstva, z zlatimi črkami vklesana na straneh turške in perzijske zgodovine," je na današnji dan leta 1916 pisala petkova Edinost. "Obrazložitev jugoslovanskega stališča o vprašanju statuta Trsta," tako je nedeljski Primorski dnevnik naslovil članek o poročilu Aleša Beblerja pred posebno komisijo Sveta ministrov za zunanje zadeve v Parizu, objavil pa je tudi prevod pisma Louisa Adamiča državnemu tajniku Byrnesu o tržaškem vprašanju in ameriški politiki. V Mariboru je na današnji dan leta 1946 umrl stotnik Albin Mlakar. Na Planini pri Postojni rojeni Albin velja za najznamenitejšega slovenskega častnika v prvi svetovni vojni. O njem podrobneje Janko Boštjančič: V Abalí v mehiški zvezni državi Yucatan se je na današnji dan leta 1906 rodil violinist, dirigent in skladatelj Felipe de Jesús Daniel Ayala Pérez. Po končanem konservatoriju v glavnem mestu je igral violino v državnem simfoničnem orkestru, od leta 1942 je v rodnem kraju ustanovil simfonični orkester in predaval na tamkajšnjem konservatoriju. Leta 1934 je napisal simfonično pesnitev Tribu. Prisluhnimo odlomku v izvedbi mehiškega simfoničnega orkestra pod taktirko Luisa Herrere de la Fuenteja:
Danes se spominjamo največje pomorske bitke v Jadranskem morju leta 1866. Močno italijansko ladjevje, ki je dan prej skušalo zasesti Vis, je presenetila avstroogrska mornarica, ki jo je vodil admiral Wilhelm Tegetthoff. O tem podrobneje višja kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Sovražna artiljerija je zopet obstreljevala Cortino d'Ampezzo z nekaj granatami. Na bojišču v Raccolanski dolini v okolišu gornjega Buta in ob Soči od časa do časa topovski ogenj. Sovražni letalci, ki so hoteli leteti preko Bergama, Brescie in Padove, so bili pregnani po ognju naših baterij. Zadnjo noč je pet povodnih letal bombardiralo Trbiž. Sovražni hidroplan smo sestrelili. Oba letalca sta mrtva," tako je na današnji dan leta 1916 pisala četrtkova Edinost. "Delo mladine Julijske krajine na progi Brčko-Banoviči; Jugoslavija manifestira za Trst in Julijsko krajino," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. V Mariboru se je na današnji dan leta 1956 rodila teniška igralka in trenerka Mima Jaušovec. Kot jugoslovanska prvakinja, članica mariborskega Branika, je zmagala na več svetovnih mladinskih turnirjev, osvojila je odprto prvenstvo Francije, ko je bila 6. na svetovni lestvici najboljših tenisačic. Kot trenerka je tudi vodila slovensko reprezentanco. V oddaji Nedeljski gost je o svoji športni poti leta 1997 povedala: Če na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni, seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti./Sv. Marjeta - grom in strelo obeta./ Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta./Kadar grmi, se vozi sv. Elija v nebo. Na današnji dan leta 1911 se je v Pennsylvaniji rodil trobentač ter pevec in igralec William Dillard. Zaslovel je v orkestrih Bennyja Carterja, Luisa Russella in Tedyja Hilla. Uveljavil se je tudi kot igralec na Broadwayju. Prisluhnimo skladbi Vine Street Rumble in orkestru Bennyja Carterja
"Velikim evropskim državam gre za obstoj ali neobstoj. Čim bolj doživljamo strahote vojne, tem bolj moramo želeti in hoteti, da mir prinese vzpostavitev na stroške Francoske ali njenih zaveznikov kršenih pravic ter potrebno jamstvo za končno veljavno ohranitev naše državne neodvisnosti." Tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost prenesla sporočilo govora predsednika Raymonda Poincaréja ob francoskem narodnem prazniku. »Odkar je bila v coni A Julijske krajine vzpostavljena oblast zavezniške vojaške uprave, so fašisti stalno povečevali svojo dejavnost, ki se je v zadnjem času spremenila v odkrito nasilje. Padle so žrtve, opustošeni so sedeži Enotnih sindikatov Julijske krajine, Slovansko-italijanske protifašistične unije, Zveze primorskih partizanov in osvobodilnih odborov, kakor tudi slovenske knjigarne, tiskarne in uredništva časopisov, napadena so bila celo zasebna stanovanja,« tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel izjavo Franceta Bevka francoskim novinarjem. Jugoslavija je na današnji dan leta 1946 predlagala pariški mirovni konferenci, da bi Trst z okolico razglasili za svobodno ozemlje pod nadzorom Združenih narodov in v realni uniji z Jugoslavijo. Ta predlog so v Parizu zavrnili. Na današnji dan leta 1991 je predsedstvo Jugoslavije sprejelo sklep o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije v treh mesecih in o istočasnem umiku okoli 3 tisoč slovenskih oficirjev in vojakov iz armadnih enot v nekdanjih drugih jugoslovanskih republikah. Prisluhnimo izjavi tedanjega člana predsedstva Slovenije, Cirila Zlobca: V Zagrebu je na današnji dan leta 1991 umrl novinar, televizijski in filmski režiser Mario Fanelli. Kot diplomirani ekonomist in vojaški častnik se je spomladi leta 1951 zaposlil na naši radijski postaji in delal v kulturni redakciji italijanskega programa. Leta 1955 se je preselil v Zagreb, kjer je sodeloval pri pionirskem snovanju televizijskega programa. V pogovoru z Bruno Alessio se je tako spominjal dela v Kopru, kjer se je srečal s televizijo: Julija hladni in mokri dnevi, prazni bodo sodi in hlevi. Spominjamo se znamenitega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa, Jakoba Petelina Kranjca, ki je umrl na današnji dan leta 1591 v Pragi. Najbolj znani so njegova zbirka motetov Opus musicum ter madrigali iz zbirk Harmoniae morales in Moralia. Skladbo Quasi cedrus nam bo sedaj zapel tržaški zbor Jacobus Gallus:
Danes se spominjamo italijanskega slikarja Giorgia Vasarija, ki se je v zgodovino zapisal predvsem z zbirko življenjepisov umetnikov svojega časa. Po objavi leta 1550 je delo postalo poglavitni vir za proučevanje italijanske renesančne umetnosti. Giorgio Vasari se je rodil na današnji dan leta 1511. V Mančah se je na današnji dan leta 1886 rodil politik Ignac Ferjančič. Kot mlad fant je delal na žagi in v mlinu. Najprej se je pridružil socialdemokratskemu gibanju. Po kongresu v Livornu je postal član komunistične partije Italije in sodeloval z Jožetom Srebrničem. Leta 1934 ga je posebno sodišče za zaščito države obsodilo na petletno zaporno kazen. Leta 1942 so ga fašisti konfinirali na Tremiti, kjer je bil do prihoda zaveznikov, ko je organiziral vrnitev slovenskih zapornikov. Po vojni je delal kot mlinar. "Na obeh straneh Somme močno artiljerijsko delovanje. Tekom popoldneva so do zadnjega razpadli štirje močni angleški napadi v odseku Ovillers-Bazentin le Petit pred našimi črtami, del vasi je zopet v naši posesti," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V Španiji se je na današnji dan leta 1936 začela krvava državljanska vojna. General Franco je v Maroku zbral sile, ki so se uprle vladi ljudske fronte, ki je že izvedla agrarno reformo. Toda na tisoče prostovoljcev ni moglo dolgo kljubovati fašistični falangi, tako da se je vojna s pomočjo Italije in Nemčije leta 1939 končala s porazom ljudske fronte. Med prostovoljci je bilo veliko Primorcev, med njimi tudi Leopold Caharija. Prisluhnimo odlomku oddaje Alberta Primožiča, "Primorski periskop": "Našo pravično stvar bomo branili tako dolgo, dokler ne bodo naši bratje združeni v naši domovini; Vprašanje Slovenskega Primorja, Istre in Trsta nas zadeva," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik povzel govor maršala Tita v Cetinju. Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh./Na Koroškem pravijo, da ima sveti lekš v oblasti grom in strelo. V Wheelingu se je na današnji dan leta 1916 rodila sopranistka Eleanor Steber. Po študiju na bostonskem konservatoriju se je izpopolnjevala v New Yorku, kjer je bila solistka Metropolitanske opere. Eleonora Steber je posnela tudi arijo Summertime iz Gershwinove opere Porgy in Bess ob spremljavi orkestra, dirigiral je Jay Blacton:
Na današnji dan leta 1816 je v Trstu umrl Mihael Brigido, prvi ljubljanski nadškof in metropolit. Posvečen je bil leta 1788. Po njegovem odhodu iz Ljubljane je papež Pij 7. odvzel Ljubljani čast nadškofijske stolice in škofijo podredil neposredno Rimu. Brigido je bil cesarjev svetovalec, jožefinski prosvetljenec. Posegal je tudi v verska in cerkvena dogajanja na Primorskem, saj je že prej papež Pij 6. ukinil goriško nadškofijo. "Puljski Hrvatje in Slovenci se pripravljajo z vnemo, da dostojno in primerno tradicionalnemu čustvovanju naroda proslavijo slavno viško bitko. Da se oddolže spominu junakov, ki so dali svoje življenje, da obranijo kar je našega, se bo dne 20. t. m. darovala sv. maša za pokoj njihovih duš," tako je na današnji dan leta 1916 domoljubna čustva bodrila tržaška Edinost. "Z borbo - zmagamo! Vprašanje Trsta, ki je zavzelo mednaroden - svetovni pomen v pogledu reševanja svetovnega miru, ni bilo rojeno za zelenimi mizami. Niti ena izmed velesil, pa najsi bo to Sovjetska zveza ali zapadne velesile, ne bi sprožila tržaškega vprašanja, če ga ne bi načelo primorsko ljudstvo samo«, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. V Tolminu se je na današnji dan leta 1949 rodil gradbeni inženir Gorazd Humar. Po diplomi se je zaposlil v ajdovskem Primorju in sodeloval na številnih izjemno zahtevnih gradbiščih. Dobrih 20 let je zbiral gradivo o kamnitem velikanu na Soči - Solkanskem mostu, o katerem je napisal obširno monografijo. Tej sta v kratkem sledili knjigi Zmajski most v Ljubljani in Slovenski mostovi. O doslej največjem slovenskem gradbenem izzivu, črnokalskem viaduktu, pa je leta 2000 povedal: 16. julij, posvečen Karmelski Materi Božji, ne prinaša vremenskih sprememb: če je vreme suho, ostaja suho, če pa mokro, ostaja mokro. V Bad Nauheimu je na današnji dan leta 1916 v 70. letu umrl skladatelj in pedagog Ludwig Philipp Scharwenka. Čeprav je njegov opus raznovrsten, od vokalne do instrumentalne glasbe, se je kmalu po konservatoriju uveljavil tudi z romantičnimi klavirskimi skladbami, zato prisluhnimo skladbi Dva valčka opus 44, ki sta ga posnela Elzbieta Kalvelage in Michael Krücker:
Danes se spominjamo znamenitega nizozemskega slikarja, ki je bil izjemno plodovit, njegovo veličino pa so odkrili šele sredi prejšnjega stoletja. Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil na današnji dan leta 1606 v Leidenu. Na Vogrskem se je na današnji dan leta 1901 rodil sadjar Alojz Fornazarič. Po kmetijski šoli v Gorici je obiskoval strokovne tečaje v Bocnu, Coneglianu, Massalombardi in Pistoii, kjer se je seznanil z vodilnimi italijanskimi agronomi. Leta 1937 je pri Zagrebu uredil plantažno gospodarstvo, leta 1941 pa je vzel v najem viničarijo v Lokah pri Leskovcu, kjer je uredil prvi hektarski nasad breskev. Iz križanja sorte Halberta s sorto Pistoia je vzgojil novo sorto breskev Slovenija. Podrobneje o tem Nikita Fajt: "Na obeh straneh Somme se je razvil krvav boj. Francozi so z včerajšnjimi brezuspešnimi napadi v okolici Barleu in zapadno Estree k splošnim neuspehom doživeli nadaljna razočaranja. Vzhodno Moze so se francoski poizkusi, da bi zavzeli naše postojanke, popolnoma izjalovili," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela poročilo glavnega stana v Berlinu o bojih na zahodni fronti. V Ljubljani so na današnji dan leta 1941 italijanski karabinjerji ustrelili literarnega zgodovinarja in teoretika Augusta Žigona, ko se je med policijsko uro vračal na svoj dom pod Rožnikom. Po osnovnem šolanju v rodni Ajdovščini in gimnaziji v Gorici je najprej na Dunaju študiral pravo, nato v Gradcu umetnostno zgodovino, klasično filologijo in slavistiko. Poučeval je v Kranju in Gorici. Leta 1905 je na graškem inštitutu ubranil disertacijo o Leonardovi sliki Madona v votlini. Kasneje je bil ravnatelj ljubljanskega liceja. Zaradi sporov s prešernoslovci so ga leta 1925 prisilno upokojili. Največ zanimanja je vzbudila njegova teorija o arhitektonski zgradbi Prešernovih pesmi. Tako je postal nekakšen predhodnik sodobne strukturalne šole. Na Svetega Vida ima češnja moža, črva./Če na svetega Vida dežuje, pozabi na vino. V Pulju se je na današnji dan leta 1956 rodil učitelj, pesnik in napovedovalec Claudio Geissa. V rodnem mestu je končal pedagoško akademijo in se leta 1975 zaposlil na naši radijski postaji kot napovedovalec programa v italijanščini. Po desetih letih radijskega dela je postal funkcionar samoupravne skupnosti za prosveto in delo italijanske narodnostne skupnosti. Štiri leta je vodil tehnično pisarno Unije Italijanov. Ljubiteljsko pesni, nastopa tudi kot kantavtor po zgledu Francesca de Andre-ja. Prisluhnimo Geissovi skladbi Su e giu:
14.7. V Ljubljani se je na današnji da leta 1831 rodil etnolog in prirodoslovec Viljen Urbas. Po študiju na Dunaju je najprej delal v ljubljanski licejski knjižnici, zatem pa je poučeval v Gorici in v Trstu, kjer je delal v Avstrijskem planinskem društvu. Pripravil je celo vrsto predavanj o kraških posebnostih. Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela 28. avgusta. V Havani se je na današnji dan leta 1936 rodil pantomimik Andres Valdes. Ustvarjalne vrhunce je dosegel v Sloveniji, kamor je prišel leta 1964. Leta 1987 je v Ljubljani ustanovil Studio za pantomimo, predaval je na akademiji in veliko nastopal. "Vztrajajte, mi smo in bomo do konca z vami! Naša pomoč bo sledila do konca, dokler Trst, Tržič, Gorica, trgi in vasi do razmejitvene črte, ki sta jo predlagala sovjetska in naša delegacija, ne bodo priključene FLRJ,« je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik Na današnji dan leta 1967 je v Ljubljani v 84-em letu umrl Alojz Gradnik, veliki slovenski lirik, pesnik Brd. Ana Toroš je leta 2013 pri Slovenski matici izdala knjigo "Gradnik: zemlja sladka, kamen, zrno, sok" in o njej povedala: Če je julija presuho, ostane grozdje drobno. Glasbeno se spominjamo sodne pomote, ki je presunila Združne države Amerike. Italijanska priseljenca, sicer anarhista, čevljar Nicola Sacco in prodajalec rib, Bartolomeo Vanzetti, sta bila obtožena, da sta leta 1920 umorila lastnika Parmenterja, ki je v tovarni čevljev izplačeval plače, in varnostnika Alessandra Berardellija. Na današnji dan leta 1921 ju je ameriško sodišče obsodilo, čeprav je član neke tolpe, ki je zares zagrešila umor, dejanje priznal. Tedaj je vrhovno sodišče Massachusettsa zavrnilo revizijo obsodbe, tako da so avgusta leta 1927 priseljena anarhista usmrtili. V baladi iz znamenitega filma je nič kriva anarhista opevala Joan Baez:
Neveljaven email naslov