Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Cordobi se je na današnji dan leta 994 rodil literat, zgodovinar, pravnik in teolog -Ibn Hazm -al-Andalusi al-?ahiri. Med 400 knjigami je najbolj znana Ovratnica golobice, zbirka psiholoških ljubezenskih likov, ki mu je služila tudi kot analiza izrazoslovja. Velja za utemeljitelja primerjalne teologije.
Na Dunaju je na današnji dan leta 1854 umrl arhitekt Pietro Nobile. Družina se je iz švicarskega kantona Ticino preselila v Trst, na Dunaju pa je študiral arhitekturo in postal vodilni predstavnik poznega klasicizma. Iz raznovrstnega opusa omenimo cesto Trst-Pulj, svetilnik v Savudriji s plinsko razsvetljavo, Palačo Costanzi in cerkev svetega Antona v Trstu ter gledališče v Gradcu. Na Reki in v Kopru so leta 2013 razstavili Nobilove popotne mape, o čemer je Dean Krmac povedal
Na današnji dan leta 1914 se je začela bitka za Basro v Mezopotamiji, kamor so korakale enote britanskega Indijskega ekspedicijskega korpusa, ki so napadle položaje turškega cesarstva v današnjem Iraku.
Svetnik Fabjan, oziroma latinski Flabianus je botroval nastanku priimka Fábjan. Statistiki so jih naštali 754, tako je po pogostnosti uvrščen na 283. mesto. Največ, 208, jih živi v jugovzhodni in istrsko-kraški regiji, kjer so jih ob zadnjem popisu našteli 143. Fašisti so priimek spremenili v Fabiani ali v Labiani.
Pri Petrovi vasi v Beli krajini se je na današnji dan leta 1944 med preizkušanjem zavezniškega minometa smrtno ponesrečil narodni heroj Fran Rozman-Stane, komandant glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. V španski državljanski vojni se je pridružil kot prostovoljec republikanski armadi, v kateri je postal poveljnik čete 15. mednarodne brigade. Leta 1941 se je pridružil partizanom. Najprej je bil vojaški inštruktor, spomladi leta 1942 je postal poveljnik brigade, julija pa poveljnik Glavnega štaba s činom generallajtant. Borci so ga imenovali Komandat Stane. Pokopan je v Grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Sedaj pa Komandat Stane in Partizanski pevski zbor
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Cordobi se je na današnji dan leta 994 rodil literat, zgodovinar, pravnik in teolog -Ibn Hazm -al-Andalusi al-?ahiri. Med 400 knjigami je najbolj znana Ovratnica golobice, zbirka psiholoških ljubezenskih likov, ki mu je služila tudi kot analiza izrazoslovja. Velja za utemeljitelja primerjalne teologije.
Na Dunaju je na današnji dan leta 1854 umrl arhitekt Pietro Nobile. Družina se je iz švicarskega kantona Ticino preselila v Trst, na Dunaju pa je študiral arhitekturo in postal vodilni predstavnik poznega klasicizma. Iz raznovrstnega opusa omenimo cesto Trst-Pulj, svetilnik v Savudriji s plinsko razsvetljavo, Palačo Costanzi in cerkev svetega Antona v Trstu ter gledališče v Gradcu. Na Reki in v Kopru so leta 2013 razstavili Nobilove popotne mape, o čemer je Dean Krmac povedal
Na današnji dan leta 1914 se je začela bitka za Basro v Mezopotamiji, kamor so korakale enote britanskega Indijskega ekspedicijskega korpusa, ki so napadle položaje turškega cesarstva v današnjem Iraku.
Svetnik Fabjan, oziroma latinski Flabianus je botroval nastanku priimka Fábjan. Statistiki so jih naštali 754, tako je po pogostnosti uvrščen na 283. mesto. Največ, 208, jih živi v jugovzhodni in istrsko-kraški regiji, kjer so jih ob zadnjem popisu našteli 143. Fašisti so priimek spremenili v Fabiani ali v Labiani.
Pri Petrovi vasi v Beli krajini se je na današnji dan leta 1944 med preizkušanjem zavezniškega minometa smrtno ponesrečil narodni heroj Fran Rozman-Stane, komandant glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. V španski državljanski vojni se je pridružil kot prostovoljec republikanski armadi, v kateri je postal poveljnik čete 15. mednarodne brigade. Leta 1941 se je pridružil partizanom. Najprej je bil vojaški inštruktor, spomladi leta 1942 je postal poveljnik brigade, julija pa poveljnik Glavnega štaba s činom generallajtant. Borci so ga imenovali Komandat Stane. Pokopan je v Grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Sedaj pa Komandat Stane in Partizanski pevski zbor
Ameriška pisateljica Gertrude Stein, rojena na današnji dan leta 1891 v Alleghenyju, je kot mlada umetnica v Parizu iz svojega salona naredila močno središče avantgardnih umetnikov. Razvila je eksperimentalni slog pisanja z ritmičnimi ponavljanji in asociativnimi povezavami. V židovski družini se je na današnji dan leta 1901 rodila Eleonora Hermina Gregor, bolj znana kot filmska igralka Nora Gregor. Filmsko kariero je začela leta 1920, zaslovela pa je v filmu Jeana Renoirja, Pravila igre iz leta 1939. Nadja Velušček, ki je z Anjo Medved ob stoletnici rojstva goriške filmske dive posnela film, je o Nori Gregor povedala: Umetniška smer dada je dobila ime po konju iz francoskega otroškega besednjaka. Dadaizem je nastal na današnji dan leta 1916 v zuriškem kabaretu Voltaire. Pesnik Tristan Tzara je z njim napovedal vojno jeziku in razumu in zahteval neomejeno umetniško svobodo. "Cesar je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 23. januarja tega 1eta v hvaležnem priznanju odličnega službovanja pred sovražnikom podelil pristaniškemu pilotu Petru Fažetu v Podgradu srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne. Čestitamo!" Tudi s takimi novičkami je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost krepila borbeno moralo v prvi svetovni vojni. "Primorski narodnoosvobodilni odbor za Trst in Slovensko Primorje daje obračun svojega dela." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil svojo prvo stran, na kateri so zapisali tudi: »S prevzemom oblasti po Zavezniški vojaški upravi je zaradi neupoštevanja potreb delovnih množic in poznavanja stvarnega položaja v Julijski krajini zadobil popolni vpliv oni reakcionarni vodilni gospodarski element, ki mu je špekulacija edini način v njegovem gospodarskem delovanju.« Če je na Blaževo oblačno, bo o Svetem Juriju zelena trava/Kadar je na svečnico dež in na Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo/Ljubki svet Blaž, glej da dežja daš! V Tucsonu, v ameriški zvezni državi Arizona, se je na današnji dan leta 1961 rodila pevka in igralka Linda Eder. Na Broadwayju je debitirala v muzikalu Jekyll & Hyde. Že prej se je uveljavila kot koncertna pianistka in kasneje predvsem kot pevka. Prisluhnimo uspešnici iz glasbene grozljivke Jekyll & Hyde - Someone Like You
Pedro de Monedoza je na današnji dan leta 1536, dvajset let po prihodu prvega osvajalca Juana de Solisa, zapičil v zemljo kol in oznanil, da bo okoli njega zraslo mesto z zvenečim imenom Nuestra Senora Santa Maria del Buen Aire, današnji Buenos Aires. Publicist, novinar, urednik in prevajalec Božidar Borko je bil pomemben zlasti kot informator in posrednik med slovensko in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Rodil se je na današnji dan leta 1896 v Gomili pri Ljutomeru. Leta 1960 je o poslanstvu pisatelja povedal: "Čitanka je središče šolskega pouka, saj lahko z njo učitelj poučuje vse osnovnošolske predmete", je leta 1891 učitelj Etbin Blenk napisal v Popotniku, ko je z učnim načrtom za dvojezične šole na današnji dan tega leta uveljavil uporabo abecednikov. "Na ruskem, italijanskem in črnogorskem bojišču nič novega. Južno Somme Francozi zopet izgubili na prostoru. Uspešen napad nemških mornariških zrakoplovov na razna angleška mesta. V Iraku topovsko in pehotno streljanje. Na kavkaški fronti spopadi brez važnosti", tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Prosvetno društvo Kolonkovec priredi ob 18. uri v tamkajšnji gostilni kulturni večer. Spored: dve enodejanki Bric in ljubezen, slike, recitacije in deklamacije. Sledi ples." Tako je Primorski dnevnik na zadnji strani redno objavljal vabila in poročila o prireditvah in manifestacijah po vsej Primorski in mobilizacijsko pomagal buditi narodno zavest. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena./Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo./Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti./Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi.//Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena. V londonskem kraljevem gledališču so na današnji dan leta 1731 krstno uprizorili edino opero Georga Fredericka Handla, Poro, kralj Indije, zato prisluhnimo odlomku arije, ki sta jo posneli pevki Sandrine Piau in Sara Mingardo z ansamblom Concerto italiano pod taktirko Rinalda Alessandrinija:
V Metzu je na današnji dan leta 656 umrl frankovski kralj Austrasie iz dinastije merovingov, Sigebert III.. "V času, ko morajo milijoni bridko skrbeti za vsakdanji košček kruha, v času, kjer se stiska in skrb zaustavljata samo še pred palačami najbogatejših, v tem času se mora tudi končati želja po luksuzu in uživanju," je na današnji dan četa 1916 pisala torkova Edinost. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1921 rodil arhitekt Svetozar Križaj. Po maturi v Gorici je študiral v Padovi in Bologni. Med vojno je delal v partizanskih tehnikah po Primorskem, po vojni pa je nadaljeval študij pri profesorju Jožetu Plečniku. O njegovem delu podrobneje Irene Mislej: "Spomenica mestnega osvobodilnega sveta vojaški upravi Svobodnega tržaškega ozemlja," tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 poimenoval spomenico za obnovo tržaškega pristanišča in obnovitev železniškega prometa z zalednimi državami. Na današnji dan leta 1976 se je v Trstu začel proces nacističnim zločincem koncentracijskega taborišča v nekdanji Rižarni. Prisluhnimo pričevanju Marije Velušček o smrti brata, narodnega heroja Matevža: Na današnji dan leta 2006 je deželni svet Furlanije Julijske krajine z novim poslovnikom uvedel pravico enakopravne rabe jezikov manjšin. Prisluhnimo odlomku arhiviranega prispevka Mirjam Muženič: Svečan iztegne dan/Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo/Če svečana mačka na soncu leži, v sušču spet rada na peč pribeži. Danes se spominjamo znamenitega italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija, Verdijevega opernega naslednika. Med njegova najboljša dela sodi opera v štirih dejanjih La Boheme, ki so jo premirno uprizorili na današnji dan leta 1896 v Torinu. Prisluhnimo ariji Misette in sopranistki Nadi Vidmar. Simfoničnemu orkestru RTV dirigira Samo Hubad:
Na današnji dan leta 1881 se je v Ljubljani rodil politik Anton Kristan. Na višji trgovski šoli v Pragi se je vključil v Masrykov krog. Ko so leta 1899 v Gorici ustanovili Trgovsko-obrtno društvo je postal tajnik in se kmalu uveljavil v političnem gibanju Slovencev na Goriškem. Kasneje je v Idriji ustanovil Čipkarsko zadrugo in urejal socijaldemokratsko glasilo Naprej. "Iza zadnjih balkanskih vojen je znano, kako je Italija bila vedno tista velesila, ki je najodločneje protestirala proti temu, da bi Srbija prišla do Jadranskega morja. Odločno je protestirala proti zasedenju Skadra po Črnogorcih. Italija nima niti municije niti živil, in prav tako nima niti danes ničesar za tiste Srbe, ki naj bi ji pomagali v Albaniji. Ententa mora pač že res uvidevati, kakega lepega zaveznika si je pridobila v Italiji," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost "Moskovski listi o položaju v Trstu in Julijski krajini pod zavezniško zasedbo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo moskovskega lista Trud. »Samo v Trstu je nad 20 tisoč brezposelnih. V znatni meri je gospodarska kriza posledica nezdravega političnega stanja, nastalega v tej pokrajini." Na današnji dan leta 1956 je ob drugi uri in 25 minut potresni sunek prizadel Ilirsko Bistrico, kjer je bilo poškodovanih 60 odstotkov zgradb, 30 odstotkov pa huje, o čemer podrobnje Tomo Šajn z Ančko Volk: V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl politik Jože Smole. Kot mlad fant se je že leta 1941 pridružil partizanom in urejal tudi primorsko izdajo Mladine. Po vojni je končal Višjo partijsko šolo v Beogradu je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Na kmetiji Zalesnik v Strmcu nad Lučami v Savinjski dolini se je na današnji dan leta 1901 skladatelj Blaž Arnič, ki se je leta 1961 tako spominjal, kdaj je vzljubil glasbo: Po študiju v Ljubljani in na Dunaju se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu. V Dachauu je dočakal osvoboditev in zatem predaval kompozicijo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ples čarovnic je njegova najbolj znana simfonična pesnitev. Prisluhnimo odlomku Suite o vodnjaku, ki so jo posneli simfoniki RTV Slovenije
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, pa tudi puritanec, je dve leti po smrti na današnji dan leta 1661 doživel še takoimenovano posthumno usmrtitev. V morbidnem ritualu so truplo obesili, obglavili in razčetverili. Ostanke trupla so odvrgli v skupni grob, glavo pa obesili na drog pred stavbo opatije, kjer je visela kar štiri leta. Na današnji dan leta 1876 so potrdili pravila političnega društva goriških Slovencev "Sloga", ki je delovalo do ustanovitve Slovenske ljudske stranke za Goriško leta 1907. "Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni nastanil v Italiji. VAixu bo kralj stanoval v nadškofovi palači," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1931 rodil zdravnik Anton Prijatelj. Po diplomi je stažiral v Vipavi, Šempetru in v Ljubljani, kasneje je vodil ambulanto v novogoriškem Meblu, nato pa je ustanovil dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu. Leta 2000 je prejel ugledno priznanje, o katerem je povedal: Na današnji dan leta 1941 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. Uveljavil se je s sredozemskimi arhitekturnimi prvinami in spodbudil zanimanje srednjeevropske javnosti za dela Plečnika in Fabianija. V Trstu je leta 1999 postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja, svojega učitelja, ki se ga je takole spominjal: "Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki pravilno razumeli in rešili vprašanje Julijske krajine in Trsta,« tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o obisku komnadanta IV. Armade generalporočnika Danila Lekiča pri odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. V Bologni se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1566 rodil skladatelj Alessandro Piccinini. Na dvoru grofa Este v Ferrari se je posvetil muziciranju z lutnjo in kitaro, o čemer je napisal tudi dva priročnika. Sodobnik Monteverdija in Frescobaldija se je posvečal tudi priredbam znamenitega plesa chiaccona za lutnjo. Piccininijevo Chiaccono nam zaigral kitarist Christopher Wilson
Atlas, ki ga je tik pred smrtjo na današnji dan leta 1526 izdelal izolski geograf Pietro Coppo, je največja dragocenost piranskega pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Med 15-imi zemljevidi je tudi prvi natančni zemljevid Istre. Na današnji dan leta 1861 je bila v Trstu ustanovljena Narodna slovanska čitavnica. Prvi predsednik je postal France Cegnar, telegrafski uradnik in pesnik, namestnik pa je bil sodnik in politik Josip Doljak. Tržaški profesor Samo Pahor je ob 150-letnici Narodne slovanske čitavnice povedal: V Trstu se je na današnji dan leta 1911 rodila pisateljica Nada Kraigher. Fašizem je zaznamoval njena dekliška leta, saj je gimnazijo sprva obiskovala v rodnem mestu, nato v Mariboru, maturirala pa je v Ljubljani. Osvobodilni fronti se je pridružila kmalu po njeni ustanovitvi. Po vojni je delala na Rdečem križu in diplomirala na ekonomski in pravni fakulteti. Vrsto let je vodila Avtorsko agencijo za Slovenijo. Leta 1975 je tako opisala svoje pojmovanje pisateljice prihodnosti: Na današnji dan leta 1916 so nemški cepelini prvič bombardirali Pariz. Na današnji dan leta 1936 se je v Ljubljani rodil kirurg Vasja Klavora, ki je svoje delovno obdobje posvetil šempetrski bolnišnici. Vodil jo je v letih 1973-1981, kasneje se je posvetil študiju. Ljubiteljsko se ukvarja s proučevanjem zgodovine prve svetovne vojne, posebje še Soške fronte, o čemer je povedal: Konec januarja leta 1946 so vojaki 34. poljskega pehotnega regimenta obkolili vas Zawadka Morochowska, ali ukrajinsko: Zavdka Moročivska, v bližini mesta Sanok na jugovzhodu Poljske. Prihod vojske je naznanil masaker nad ukrajinskim prebivalstvom. Prav na podlagi vzajemnega izgona Poljakov in Ukrajincev je nastal model za etnično čiščenje po vsej Evropi, je zapisal zgodovinar Keith Lowe. Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni se s sadjem preobloženo stoka. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil skladatelj in dirigent Tomaž Svete. Po diplomi na ljubljanski akademiji se je izpopolnjeval na Dunaju in zatem predaval v Mariboru. Čeprav je vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, prisluhnimo odlomku iz 1. stavka skladbe De profundis. Simfoničnemu orkestru slovenske filharmonije je dirigiral Uroš Lajovic
Na današnji dan leta 1706 se je Wolverleyju rodil tiskar John Baskerville. Uveljavil se je v Birminghamu, kjer je leta 1763 izdal znamenito Biblijo. Na današnji dan leta 1881se je v Doljni Košani rodil romanist, profesor, kritik in prevajalec Anton Šturm. Po maturi v Ljubljani je na Dunaju študiral romanistiko in germanistiko ter kasneje poučeval v Ljubljani. Sodeloval je na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte. V noči na 12. marec leta 1944 sta ga ugrabila člana takoimenovane črne roke. Šele leta 1947 je sodišče določilo 31. marec kot datum smrti. O strokovnem delu Antona Šturma podrobneje romanistka Lucija Čok: Leta 1916 je prehrambena kriza dosegla enega od vrhuncev. Lakota je seveda posebej pritiskala na nižje sloje v mestih. Vse manj se je dobivalo za denar in vse več z blagovno menjavo. Avstroogrska je že na začetku vojne militarizirala za vojsko pomembne gospodarske in prehrambene zmogljivosti. V Malenskem vrhu nad Poljanami se je na današnji dan leta 1916 rodila kmetica, pesnica in mojstrica klekljanja, Julka Fortuna. Leta 1963 je izdala zbirko pesmi o čipkah Iz srca do srca, ki je bila že trikrat ponatisnjena in dopolnjena. Ob 80-em življenjskem jubilju je o svojih tečajih povedala: V Goričici pri Ihanu se je na današnji dan leta 1941 rodil filozof, publicist in urednik ter akademik Tine Hribar. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1964 diplomiral iz filozofije in sociologije, leta 1968 je tudi magistriral. Istega leta je doktoriral na univerzi v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Koelnu. Raziskoval je na področju fenomenologije, zlasti Heideggrovega mišljenja biti, filozofije religije in sodobne teologije. Nekaj let je namenil kritični preučitvi Marxove misli. Bil je odgovorni urednik Tribune, Problemov in Nove revije. Sodeloval je pri pisanju Ustave Republike Slovenije, ob njeni 10-i obletnici je tako razmišljal: Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. Pritrkovanje z zvonovi je posebnost slovenske ljudske glasbene umetnosti. V Beneški Sloveniji tonkajo ali škampinjajo. Prisluhnimo arhivskemu posnetku tonkačev iz Svetega Lenarta: Giovanniu Qualizzi - Toncinu, Guidu Qualizzi - Uviku, Emergildu Carliču - Rusoli in Lorenzu Sabotiču, ki razlaga viže.
Leopold von Sacher-Masoch se je rodil na današnji dan leta 1836 v avstrijskem Lembergu. Bil je novinar in pisatelj v Gradcu, ki se je v zgodovino zapisal s po njem imenovano spolno iztirjenostjo. Leta 1869 je sicer romantični novelist izdal knjigo Krzneni Venus s podrobnimi opisi mazohističnega razmerja. Levičarski del nemške socialdemokratske stranke je že ob izbruhu prve svetovne vojne ustanovil mednarodno skupino za širjenje mirovnih prizadevanj, na današnji dan leta 1916 pa sta Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht s somišljeniki ustanovila Spartakovo zvezo, ki se je s splošno stavko za mir želela približati mednarodni proletarski revoluciji. V 2. svetovni vojni ali zaradi nje je padlo 98 tisoč Slovencev, od tega jih je bilo 15 tisoč zunajsodno pomorjenih po vojni. Šele februarja leta 2009 so pri odkopavanju v Barbarinem rovu Hude Jame odkrili posmrtne ostanke prve žrtve. Prizorišče si je lani ogledal tudi avtor knjige Keith Lowe "Nesramnost gospoda de Gasperija," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, v katerem analizira zadnjo italijansko diplomatsko ofenzivo kot pripravo na sklepanje mirovne pogodbe. Wilsonova črta, ki jo predlaga italijanski ministrski predsednik De Gasperi, bi pomenila imperialistično rešitev problema. Prosinec mili, bogu se usmili. Čudežni otrok, velikanski opus, nepriznan in reven umre. Taka je bila življenjska pot na današnji dan leta 1756 v Salzburgu rojenega glasbenega genija Wolfganga Amadeusa Mozarta. Izmed 600 glasbenih stvaritev, ki sodijo v zakladnico največjih dosežkov človeškega duha, omenimo samo opere Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in nedokončani Requiem. Ob 250-letnici Mozartovega rojstva je Luisa Antoni pripravila dramatiziran izbor pisem med očetom Leopoldom in sinom Wolfgangom: Prisluhnimo odlomku posnetka znamenite Male nočne glasbe komornega orkestra Slovenske filharmonije
Na današnji dan leta 1531 je območje izliva reke Tagus z Lisbono prizadel katastrofalen potres. Po nekaterih zapisih je bil celo hujši od tistega iz leta 1755, ki je porušil večji del mesta in terjal kar 75 tisoč žrtev. "Ob goriškem predmostju se vrše zopet boji pri Oslavju. Včeraj zvečer je bilo delovanje italijanske artiljerije na primorski fronti vidno živahnejše, je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost, ki je večino strani posvetila položaju v Črni Gori z novico: "Črnogorski dvor se je nastanil v Lyonu". Danes se spominjamo rojstva televizije. Na današnji dan leta 1926 je škotski tehnik John Logie Baird v Londonu predstavil delujoči prototip mehanske televizije predstavnikom Kraljevega inštituta. Prvi prenos gibajoče se slike je vseboval dva prizora z lutkama. Pisatelj Fulvio Tomizza se je rodil na današnji dan leta 1935 v Juricanih pri Materadi. Maturiral je v Kopru in več let sodeloval tudi z našo radijsko postajo, kar je opisal tudi v uvodu romana o Vergeriju, Zlo prihaja s severa. Na beograjski univerzi je študiral romanistiko in dramaturgijo, od leta 1955 je živel in delal v Trstu. Leta 1986 je prejel srednjeevropsko nagrado Vilenica in takole opredelil vlogo pisatelja ob meji: "Naša kri - naš plebiscit," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil uvodnik, posvečen poslanicam različnih primorskih organizacij in skupnosti članov jugoslovanske delegacije na londonskem zasedanju Združenih narodov: "Vsi vaščani Koprive na Krasu enodušno izjavljamo, da hočemo biti priključeni k ljudski republiki Jugoslaviji.« Jasni dnevi prosinca so veselje Primorca. V Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodila pianistka Dina Slama-Pahor. Na Tartinijevem konservatoriju je diplomirala iz klavirja in čembala. Študirala je tudi solo petje. Z možem, flavtistom Milošem Pahorjem, sta ustanovila oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici, kjer je Dina poučevala čembalo in vodila glasbeno skupino. Od leta 1964 sta skupaj nastopala. Prisluhnimo jima v Madrigalu za dva glasova Girolama Frescobaldija
V Torinu na današnji dan leta 1736 rojeni francoski matematik Joseph-Louis de Lagrange se je v zgodovino zapisal s knjigo Analitična mehanika in po njem poimenovano funkcijo osnovne enačbe teoretične mehanike. V Franciji je bil vodja komisije, ki je bila odgovorna za izdelavo novega sistema uteži in mer, vpeljala je metrski sistem. Po zasedbi Kolašina in Andirjeviča je na današnji dan leta 1916 črnogorska armada kapitulirala, večina enot je predala orožje zasedbeni avstroogrski armadi. V Beogradu se je na današnji dan leta 1941 rodila filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar. Študirala je v rodnem mestu in v Ljubljani, kjer se je najprej zaposlila kot sodelavka Inštituta za sociologijo in filozofijo, zatem pa je delala na Centru za preučevanje religije in cerkve na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Polemično je sodelovala v slovenski pomladi, zlasti z znamenitim člankom Ustavite desnico. Leta 2001 je sodelovala v odboru za svobodno odločanje in tako pojasnila referendumske argumente za oploditev s biomedicinsko pomočjo: "Združeni narodi sprejeli resolucijo o atomski energiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V ankaranski bolnišnici je na današnji dan leta 1971umrl politik Anton Sfiligoj. Odraščal je v Krminu, kjer je bil dninarski delavec in kasneje kovač. V Trstu je postal član Socijaldemokratske stranke. Med prvo svetovno je bil mobiliziran, vendar se je že leta 1915 prostovoljno podal v rusko ujetništvo in aktivno sodeloval v oktobrski revoluciji. Po vrnitvi v Krmin je začel agitirati za tretjo internacionalo, po livornskem kongresu je postal sekretar Komunistične stranke v Krminu, kjer so ga leta 1922 izvolili za župana, vendar so ga po osmih mesecih fašisti izgnali. Umaknil se je v Ločnik, Tržič, zatem pa še v Batuje. Svojo pot je takole strnil v oddaji Tisti prvi maj leta 1968: Kadar na spreobrnenje Pavla sneži in deži, letina slaba in huda preti/ Lepo in jasno Pavla spreobrnenje je rodovitnega leta znamenje/ Če Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen. V dvorani zuriškega Collegiuma Musicuma so na današnji dan leta 1946 pod taktirko Richarda Straussa krstno zaigrali njegove Metamorfoze za 23 godal. Strauss je delo posvetil v bombardiranju uničeni munchenski operni hiši. V arhivu hranimo posnetek filharmoničnega orkestra Otta Klemperja:'
Na današnji dan leta 76 se je na današnjem španskem ozemlju rodil Publius Aelius Traianus Hadrianus, ki se je v zgodovino zapisal kot rimski cesar Hadrian. Velja za velikega reformatorja rimskega cesarstva. Razširil je trgovanje z denarjem, postavil obrambni zid v Angliji, bil je odličen vojskovodja. Hadrijan sicer med svojimi podrejenimi in ljudstvom ni bil posebno priljubljen, saj je znal biti zelo muhast in krut. Na današnji dan leta 1896 se je v Gorici rodil slikar, profesor in akademik Anton Gojmir Kos. Po maturi v Gorici je študiral na dunajski umetnostni akademiji, zadnji semester pa je končal leta 1919 na zagrebški umetnostni šoli. Leta 1923 je v Berlinu študiral arhitekturo notranje opreme. Po osvoboditvi je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani. Ob razstavi fotografij v Ljubljanski moderni galeriji je kustosinja Lara Štrumej tako opredelila odnos med fotografijo in sliko v Kosovem ustvarjanju: Na predlog ministrskega predsednika Herberta Henryja Asquitha je na današnji dan leta 1916 spodnji dom britanskega parlamenta sprejel zakon o vojaški obveznosti za moške od 18-ga do 41-ga leta starosti. Po zakonu, ki je začel veljati 2. marca, so bili vojaške obveznosti oproščeni poročeni, vdovci z otroki, zaposleni v kraljevi mornarici, duhovniki in zaposleni v strateških tovarnah. "Za republiko Jugoslavijo in proti vsakršni drugi rešitvi," tako je četrtkov Primorski dnevnik v uvodniku povzel poslanice Okrožnega odbora Slovansko-italijanske antifašistične unije za goriško okrožje jugoslovanski delegaciji na londonskem zasedanju skupščine Združenih narodov leta 1946. Nekakšen predhodnik naše radijske postaje je bil Radio Slovenskega Primorja, ki je v Ajdovščini deloval kot relejna postaja radia Ljubljana med letoma 1946 in 1951. V oddaji Karmen Štrancar je njegovo vlogo opredelil tedanji urednik Miro Kocjan: Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Na današnji dan leta 1936 je orkester Bennyja Goodmana za založbo Victor Records posnel znameniti jazzovski standard "Stompin' at the Savoy"
Na današnji dan leta 1571 so v Londonu odprli znamenito borzno hišo Royal Exchange. Stavba je prvič pogorela v požaru leta 1666, v treh letih so jo obnovili in je drugič pogorela leta 1838. Tretjič jo je leta 1845 odprla kraljica Viktorija. Kot svetovno borzno središče je delovalo do leta 1939, danes je v njej trgovsko središče prestižnih modnih butikov. Danes se spominjamo prve ženske žrtve fašizma v Italiji. Alma Vivoda - Ljubka, ki se je rodila na današnji dan leta 1911 v Čamporah nad Miljami, se je zgodaj priključila osvobodilnemu gibanju. Urejala je časopis Nova ženska. Fašisti so jo ustrelili 28-ga junija 1943 pri Bošketu v Trstu. Čez leto dni so njej v spomin pri Socerbu poimenovali bataljon divizije Natisone. "Kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, odlagajo Črnogorci orožje, toda stvar se ne more izvršiti naenkrat. Iz središča Črne gore ni telefonskih zvez s fronto, ki je mestoma precej oddaljena. Pričakovati je, da se bodo kralju sovražni pristaši velikosrbske ideje morda še nekoliko upirali vladi," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "De Gasperi in vprašanje Julijske krajine," tako je sredin Primorski dnevnik naslovil uvodnik današnjega dne leta 1946: »De Gasperi priznava sicer, da mora po narodnostnem načelu Slovensko primorje pripasti Jugoslaviji, Trst pa je po njegovem izjema. V čem naj bi bilo vprašanje Trsta drugačno kot vprašanje Reke ali Zadra, ki ju današnji italijanski imperialisti ne zahtevajo več?« Če je toplo v januarju, spomladi se pokvari. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost Beneških Slovencev, so Senjami beneške pesmi. 43-ga je leta 2014 spremljala Mirjam Muženič: Prisluhnimo še Rinu Chineseju
Angleški pesnik John Keats je študiral medicino, vendar ga je parnas povsem prevzel. Njegova senzualna lirika je zasnovana na čutni dojemljivosti za oblike in zvoke, izvira pa iz želje po čisti harmonični lepoti. Komaj 26-leten je umrl na današnji dan leta 1821. Tretji dan bitke za Verdun so Nemci napredovali za pet kilometrov in zajeli 3000 vojnih ujetnikov. Prodrli so vse do vasi Samogneux. Vas so zasedli zaradi napake v komunikacijah med Francozi, ki so začeli obstreljevati lastne enote. Tako je na današnji dan leta 1916 pri Samogneuxu obležalo mrtvo moštvo celotne 72. francoske divizije tretje francoske armade. Na doberdobskem polju se je tedaj boril tudi Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, o čemer hranimo prispevek zgodovinarja Marka Štepca v filmu Martina Turka "Doberdob - roman upornika": "Rapalska krivica mora biti popravljena," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ko je povzemal pisanje francoskega poljskega tiska o tržaški krizi: »Svobodni narodi nove Jugoslavije trdno zaupajo, da bo Francija podpirala njihove upravičene zahteve, saj je tudi ona zainteresirana na pravični rešitvi odnosov v Sredozemlju.« Ako je preveč toplo svečana, v malem travnu še počiva brana./Topel februar, hladna pomlad. Na današnji dan leta 1971 je televizijski studio Koper začel predvajati redni program. Čez 5 let se je razvil v dvojezično televizijo, 30-to obletnico oddaje Odprta meja so praznovali pred 13-mi dnevi. 15-i jubilej je leta 1986 z magnetofonom zabeležil Mišo Zaletel/ ga-548/4. Skladbico Video killed the radio star nam bodo zapeli The Buggles
Papeška švicarska garda je zbor vojakov, ki skrbi za varnost papeža v Vatikanu in v rezidenci v Castel-Gandolfu. Papež Julij drugi je na današnji dan leta 1506 sprejel predlog kardinala Mathhäusa Schinerja. Na današnji dan leta 1881 se je v Vukamniču pri Karlovcu rodil odvetnik, publicist in politik Ivan Ribar, predsednik Avnoja. V arhivu hranimo njegovo pričevanje, kako je sprejel vest o smrti sinov Jurice in Iva Lole: Po vstopu otomanskega cesarstva v prvo svetovno vojno je Velika Biritanija, da bi zavarovala oskrbo z nafto, iz Perzije v Mezopotamijo poslala indijski ekspedicijski korpus, vendar so jih otomanske čete pod vodstvom nemškega feldmašarala Wilhelma Leopolda Colmarja von der Goltza, znanega kot Goltz Pasha, izrinile na jug in začele oblegati garnizijo Kut ob reki Tigris. Na današnji dan leta 1916 so britanske sile s preostalimi 10 tisoč vojaki skušale prebiti blokado, vendar so jih prisilili k umiku proti Ali Al-Gharbi. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil arheolog Drago Svoljšak. Še kot študent etnologije in arheologije je sodeloval z Goriškem muzejem, kjer se je po diplomi leta 1966 tudi zaposlil in začel sistematsko raziskovati Tolminsko, Vipavsko dolino, Brda in severne predele Krasa. Več let so potekala raziskovanja v ajdovski rimski Castri in izkopavanja halštatske naselbine na Mostu na Soči, o čemer je povedal: Takoj po drugi svetovni vojni je bilo z maščevalnimi grožnjami prežeto prav sve. Maščevanje je bila rdeča nit skoraj svega, kar se je zgodilo, naj je šlo za aretacije nacistov in njihovih kolaborantov ali ubesedovanje povojnih sporazumov, ki so zapečatili usodo Evrope za nekaj prihodnjih desetletij. Če pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej/ Na dan Neže se kuram rit odveže, ko spet prično jajca nesti. V 85-letu je na današnji dan leta 2006 na Golniku umrl skladatelj, dirigent in pedagog Zvonimir Ciglič. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo in dirigiranje, izpopolnjeval se je v Salzburgu pri Lovru Matačiču. Delal je kot dirigent in profesor na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Napisal je celo vrsto orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Leta 1970 je v oddaji Primorski glasbeniki o sebi tako predstavil skladbo, ki ji bomo v odlomku kasneje lahko tudi prisluhnili:
Beseda parlament izhaja iz starolatinske besede 'parliamentum', kar pomeni pogovor. V Angliji je parlament prvič zasedal na današnji dan leta 1256, zatem ko so plemiči izsilili Magno Charto - ustavno listino, ki je omogočala nadzor kraljeve vladavine. Pri Ferlugih v Rojanu se je na današnji dan leta 1916 rodil viceadmiral Franjo Rustja. Podrobneje o njem kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Napadi slabejših sovražnih oddelkov pri Lužnici in severnotolminskega predmostja so bili odbiti," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost, ki je objavila tudi Cadornovo poročilo: "Naše letalsko brodovje je bombardiralo sovražno letališče v Ajševici, šotorišče v Čepovanu in Dornbergu in kolodvore v Logatcu, Prvačini in Ljubljani." V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil profesor italijanskega jezika in politik Antonio Borme. Študiral je v Padovi in leta 1945 postal ravnatelj gimnazije v Rovinju. Aktivno je deloval v Odboru unije Italijanov za Istro in Reko. Leta 1970 je tako utemeljeval nujnost uveljavljanja ustavnih sprememb: Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 izšel z enostranskima prilogama o "Deželi in ljudeh pod Matajurjem, kjer so po stoletjih tujega robstva ostali Slovenci" ter strani, posvečeni spominu na narodnega heroja Janka Premrla -Vojka Na današnji dan leta 2011 je umrl biolog, potapljač in nuklearni medicinec Ugo Fonda. Po gimnaziji v Piranu je v Ljubljani študiral biologijo, nato pa ob delu na kliniki za nuklearno medicino opravil še podiplomski tečaj. Leta 1980 je prevzel vodenje lucijskega zdravstvenega doma, čez sedem let pa se je popolnoma posvetil morju in ustanovil potapljaško podjetje, kasneje pa še podjetje Fonda.si, ki ga z blagovno znamko Piranski brancin uspešno razvijata hčerka Irena in sin Lean. Leta 1991 je Ugo Fonda s podvodnega vidika takole strnil vtise o našem morju: Fabijan in Boštjan - sok v drevje poženeta/ Ko se Fabijan naznanja, sok v drevesih že poganja/Ko sv. Boštjan nas obišče, že konec zime išče. Na današnji dan leta 1966 se je v Los Angelesu rodil kitarist Tracii Guns, ki je igral in ustanovil številne metal zasedbe, med njimi leta 1983 legendarni Guns 'n' Roses in LA Guns. Slednji prisluhnimo v skladbi It's Over Now
Beseda parlament izhaja iz starolatinske besede 'parliamentum', kar pomeni pogovor. V Angliji je parlament prvič zasedal na današnji dan leta 1256, zatem ko so plemiči izsilili Magno Charto - ustavno listino, ki je omogočala nadzor kraljeve vladavine. Pri Ferlugih v Rojanu se je na današnji dan leta 1916 rodil viceadmiral Franjo Rustja. Podrobneje o njem kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Napadi slabejših sovražnih oddelkov pri Lužnici in severnotolminskega predmostja so bili odbiti," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost, ki je objavila tudi Cadornovo poročilo: "Naše letalsko brodovje je bombardiralo sovražno letališče v Ajševici, šotorišče v Čepovanu in Dornbergu in kolodvore v Logatcu, Prvačini in Ljubljani." V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil profesor italijanskega jezika in politik Antonio Borme. Študiral je v Padovi in leta 1945 postal ravnatelj gimnazije v Rovinju. Aktivno je deloval v Odboru unije Italijanov za Istro in Reko. Leta 1970 je tako utemeljeval nujnost uveljavljanja ustavnih sprememb: Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 izšel z enostranskima prilogama o "Deželi in ljudeh pod Matajurjem, kjer so po stoletjih tujega robstva ostali Slovenci" ter strani, posvečeni spominu na narodnega heroja Janka Premrla -Vojka Na današnji dan leta 2011 je umrl biolog, potapljač in nuklearni medicinec Ugo Fonda. Po gimnaziji v Piranu je v Ljubljani študiral biologijo, nato pa ob delu na kliniki za nuklearno medicino opravil še podiplomski tečaj. Leta 1980 je prevzel vodenje lucijskega zdravstvenega doma, čez sedem let pa se je popolnoma posvetil morju in ustanovil potapljaško podjetje, kasneje pa še podjetje Fonda.si, ki ga z blagovno znamko Piranski brancin uspešno razvijata hčerka Irena in sin Lean. Leta 1991 je Ugo Fonda s podvodnega vidika takole strnil vtise o našem morju: Fabijan in Boštjan - sok v drevje poženeta/ Ko se Fabijan naznanja, sok v drevesih že poganja/Ko sv. Boštjan nas obišče, že konec zime išče. Na današnji dan leta 1966 se je v Los Angelesu rodil kitarist Tracii Guns, ki je igral in ustanovil številne metal zasedbe, med njimi leta 1983 legendarni Guns 'n' Roses in LA Guns. Slednji prisluhnimo v skladbi It's Over Now
Slovenski pesnik Dragotin Kette, steber slovenske moderne, je v slovensko poezijo uvedel prost ritem in lahkoten izraz ter ustvaril nove oblike soneta. Dragotin Kette se je rodil na današnji dan leta 1876 na Premu. V arhivu hranimo pričevanje Franceta Bevka: Prisluhnimo še Silvu Faturju, ki je izdal knjigo Oče in sin in zagorski zvonovi: V Kostanjevici na Krasu je na današnji dan leta 1901 umrl izumitelj Andrej Novak. Že leta 1845 je L´Osservatore Triestino pisal, da je nepismen kmet in mehanik iznašel nekakšen perpetuum mobile. Okoli leta 1859 je predstavil top, ki so ga polnili od zadaj. Z dvema modeloma je odpotoval na Dunaj, vendar je zanju prejel le 25 goldinarjev. Pripisujejo mu tudi pripravek zdravilne masti za celjenje strelnih ran. Na današnji dan leta 1916 so avstroogrske enote zasedle Črno goro, kralj Nikola je podpisal kapitulacijo. "Veliko vznemirjenje v Italiji radi predaje Črne gore," je pisala tržaška Edinost, kar sta na sestanku v Nišu pozdravila tudi nemški cesar in bolgarski kralj. "Nemški in italijanski napad na Jugoslavijo pomeni nadaljevanje stoletnega nasilnega pritiska," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Londona o govoru vodje jugoslovanske delegacije, Edvarda Kardelja. Če prosinca grmi, slabo vreme trpi. V 64. letu je na današnji dan leta 2006 v Virginiji za posledicami srčne kapi umrl legendarni pevec soula, Wilson Pickett. Uveljavil se je že kot najstnik, ko se je v Detroitu vključil v skupino The Falcons. Pickett je leta 1965 podpisal pogodbo z diskografsko hišo Atlantic in se hitro uvrstil na glasbene lestvice s pesmijo In The Midnight Hour
Na današnji dan leta 1736 se je v škotskem Greenocku rodil inženir in izumitelj James Watt. Leta 1756 je izdelal prvi uporabni parni stroj. Kasneje je razvil še centrifugalni regulator in druge izboljšave, s čimer je dejansko omogočil razvoj industrijske revolucije. Zato so enoto za moč poimenovali po njem. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1866 rodil igralec in režiser Anton Verovšek. Nastopati je začel na Rokodelskem odru, zatem pa je obiskoval Borštnikovo dramsko šolo. V letih 1907 -1909 je vodil Slovensko gledališče v Trstu. V arhivu hranimo tudi ploščo, posneto po prvi svetovni vojni, na kateri je posnetek Verovškovega Krjavlja: Dunajski poročevalski stan je redno objavljal tudi poročilo poveljnika italijanske vojske, maršala Luigija Cadorne s soške in tirolske fronte, na današnji dan leta 1916 ga je Edinost tako povzela: "Na vsej fronti se nadaljuje topovski boj, podpiran in spopolnjevan po akcijah letalcev. Sovražni letalci so metali gorljive bombe posebno proti našim postojankam na Altissimu (med Gardskim jezerom in Adižo), v Val Terragnolo (v Adiži) in proti Borgu (Valsugana), ne da bi napravili kako škodo." "Mladina hoče Jugoslavijo, kjer ji je zagotovljen popoln razvoj," tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo z goriške okrožne konference, na kateri se je zbralo 250 delegatov, Slovencev in Italijanov iz vseh okrajev. Na današnji dan leta 2001 je umrla pesnica in pisateljica Ela Peroci, ki je v slovensko književnost uvedla model kratke sodobne pravljice, lirično uglašene z doživljajskim svetom mestnega otroka. Za Muco copatarico je Ela Peroci prejela Andersenovo diplomo. Ob 60-i obletnici so v koprski pionirski knjižnici pripravili razstavo njenih del. V pogovoru z otroki je tako opisala svoje pisateljske začetke: Kakršno je vreme na petra stola dan, tako bo ostalo mesec dan/ Kolikor dni pred petrovim stolom grmi, toliko o njem zima mrazi V Rovigu se je na današnji dan leta 1946 rodila sopranistka Katia Ricciarelli. Študirala je na beneškem konservatoriju in debitirala v Mantovi leta 1969. Leta 1992 je nastopila v Cankarjevem domu v Ljubljani in koncertni recital iz cikla Mojstri pevci tako ocenila: V duetu z Andreo Mignardijem je Katia Ricciarelli posnela tudi Ave mario
Izredno pestra je življenska pot znamenitega ameriškega državnika Benjamina Franklina, ki se je rodil na današnji dan leta 1706. Kruh si je začel služiti kot tiskarski vajenec. Med vojno za neodvisnost je bil odposlanec v Londonu in Parizu in sodeloval pri sklepanju mirovnega sporazuma z Veliko Britanijo. Postal je ugledni pisatelj in fizik, izumil je strelovod. "Po ruskih porazih na besarabski fronti včeraj zopet bojni odmor. Živahnejši topovski boji pri Sv. Mihelu, pred goriškim in tolminskim predmostjem in Mrzlim vrhom. Pri Oslavju ujetih okoli tisoč Italijanov. Tudi pri Tolminu zavzet en italijanski jarek. Na tirolski fronti topovski boji, " je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil zgodovinar Vasilij Melik. Leta 1943 je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti in leta 1959 opravil doktorat iz zgodovinskih znanosti. V letih 1959-1991 je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1988 je tako strnil svoje raziskovalno delo: "Pot današnje Italije prav gotovo ne vodi k poboljšanju niti utrditvi mednarodnega ugleda Italije, saj je to v bistvu nadaljevanje fašistične politike", tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik ocenil govor predsednika italijanske vlade De Gasperia pred italijansko konzulto in poslanico skupščini Združenih narodov v Londonu. Srečno naključje je svet na današnji dan leta 1966 rešilo jedrske nevarnosti. Nad Palomaresom v Španiji sta trčila ameriški bombnik in preskrbovalno letalo. V letalu so bile štiri jedrske bombe. Zadnjo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša kot hirošimska, so našli šele čez nekaj mesecev, 2. aprila leta 1966. Zaradi zasedbe Kuvajta so Združene države Amerike s 30-imi zaveznicami, s pooblastilom varnostnega sveta, na današnji dan leta 1991 začele šesttedensko zalivsko vojno proti Iraku. V arhivu hranimo tudi izjavi ameriškega predsednika Georga Busha in predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta: Če Anton z dežjem prihaja, se potem zemlja napaja. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1956 rojenega Paula Younga, ki bo zapel skladbico Everytime you go away
16. januarja 1601, v času protireformacije, sta ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala vse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da se morajo odpovedati novi veri ali pa v šestih tednih in treh dneh zapustiti mesto. Naseliti se ne smejo v nobeni habsburški deželi, pred odhodom pa morajo prodati vse premoženje, dati dvoru desetino in poplačati dolgove. Na današnji dan leta 1916 se je končala avstroogrska ofenziva proti umikajočim se ostankom srbske armade, ki so skušale ščititi enote črnogorske vojske. Kralj Nikola, ki se do 12. januarja ni hotel pogajati, je do 25. januarja vendarle dosegel, da so črnogorske enote položile orožje, kralj se je z večino oficirjev umaknil v Drač. "Internacionalizacija Julijske krajine in Trsta pomeni utrjevanje mednarodne in domače reakcije." S tem geslom je na današnji dan leta 1946 izšel sredin Primorski dnevnik, ki je na prvi strani objavil fotografijo z nedeljskega zborovanja več kot 40 tisoč delavcev na tržaškem trgu Garibaldi, ki so zahtevali zaposlitev brezposelnih, takojšnjo obnovo, določitev in kontrolo cen in boljšo prehrano za vso cono. Narodnostna prizadevanja Slovenk in Slovencev so bila na današnji dan leta 1947 potrjena tudi s formalnim aktom, ko je ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije v Ljubljani sprejela prvo slovensko ustavo. 53 let kasneje smo dosegli državno samostojnost. V arhivu hranimo izjavo predsednika republike, Milana Kučana, o navezavi prvih diplomatskih odnosov mlade države: Če je prosinca mnogo snega, bo tudi poleti mnogo sena. Francoski skladatelj Leo Delibes, ki je umrl na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot orglar in korepetitor, 45-leten je postal profesor kompozicije na pariškem konservatoriju. Skladateljsko je raznolik, saj je pisal opere, balete, operete, zborovske pesmi in samospeve. Zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
Neveljaven email naslov