Japonski cesar Kamu je na današnji dan leta 794 preselil prestolnico iz Nare v Heian, zdaj Kjoto, ki je ostalo glavno mesto do leta 1867. S preselitvijo je skušal zmanjšati moč velikega budističnega samostana v Nari. Danes se spominjamo stodesete obletnice podpisa pogodbe o gradnji Panamskega prekopa. Američani so s pomočjo državnega udara v tedanji Kolumbiji ustanovili novo državo in si tako zagotovili pogodbo, s katero so dobili ozemlje ob kanalu in pravico izkoriščanja prekopa za nedoločen čas. Panamski prekop so odprli 15. avgusta leta 1914. Na rtu Sarych na Krimskem polotoku je današnji dan leta 1914 prišlo do pomorske bitke med turškonemško in rusko mornarico. Francija pa se je na današnji dan odločila za vrnitev vlade iz Bordeauxa v Pariz. Bataljon, sestavljen iz vračajočih se vojakov in delavcev pod vodstvom podpolkovnika Stevana Švabiča, je na današnji dan leta 1918 preprečil italijansko zasedbo Ljubljane. Čeprav je Roman 41-o najpogostejše moško ime pri nas, Merku ni navedel priimkovnih izpeljank. Iz svetniškega imena Erazem je izpeljal tudi priimek Rósman. Statistiki so našteli 388 nosilcev, tako da je po pogostnosti uvrščen na 891. mesto. Največ, dobra polovica jih živi v gorenjski statistični regiji; v istrsko-kraški pa le 7. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil pesnik, dramatik in esejist Gregor Strniša. Zvedavosti polna dijaška leta je kruto prekinil pripetljaj, ko je oče prenočil sorodnika emigranta iz avstrijskega Gradca "agenta odporniških antikomunističnih sil, ki je skušal vzpostaviti stik z opozicijo v Zagrebu". Vsa družina je bila obsojena na večletno zaporno kazen, Gregor pa na štiri leta prisilnega dela. Ko so ga leta 1951 predčasno in pogojno izpustili, je maturiral in vpisal germanistiko. Prvo samostojno pesniško zbirko Mozaiki je izdal leta 1959, zaslovel pa je v sedemdesetih letih z dramami Samorog, Žabe in Ljudožerci. O Samorogu je leta 1970 povedal Tudi glasbeno se spominjamo Gregorja Strniše, ki je v šestdesetih letih, zgolj iz preživetvenih vzgibov, napisal, prevedel in priredil več kot petsto popevk in tako dvignil tovrstno ustvarjalnost na raven, ki je današnja količinsko nekajkrat večja slovenska produktivnost niti približno ne dosega. Prisluhnimo prvi Strniševi uspešnici Zemlja pleše, ki je zmagala na Slovenski popevki leta 1962. Poje Jožica Svete ob spremljavi ansambla Mojimirja Sepeta