Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Parizu se je na današnji dan leta 1694 rodil književnik, zgodovinar in filozof Voltaire, s pravim imenom Francois Marie Arouet. V obširnem opusu vseh literarnih zvrsti je s kritično ostrino in z jasnostjo obravnaval najrazličnejša področja. Za ustvarjalni vrhunec velja roman Kandid ali Optimizem.
V Perchtoldsdorfu blizu Dunaja je na današnji dan leta 1774 umrl polihistor Janez Žiga Valentin Popovič. Po končanem jezuitskem liceju v Gradcu je sicer študiral teologijo, še bolj pa se je posvetil študiju 15-ih jezikov, zanimal se je za filologijo, botaniko, entomologijo, geofiziko, oceanografijo, arheologijo, zgodovinopisje in numizmatiko. Napisal je temeljno slovnico nemškega jezika, ki je doživela 10 ponatisov. S knjigo o morju je utemeljil oceanografijo.
Zlasti tisk je v začetku prve svetovne vojne sprožil začetno evforijo. Tako sta načelnik avstroogrskega generalštaba, Conrad von Hötzendrof in general Svetozar Borojevič, tedaj novi poveljnik 3. armade, po hudih porazih v Galiciji sklicala na Dunaju tiskovno konferenco in novinarjem povedala, da vojna traja šele tri mesece in da nihče ne ve, kako dolga bo še.
Na današnji dan leta 1954 je bilo v Kopru veličastno zborovanje ob podpisu Londonskega memoranduma in združitvi tedanjega koprskega okraja z matično Slovenijo in Jugoslavijo. Slavnostni govornik je bil Josip Broz Tito, jugoslovanski državnik in partijski voditelj. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa.
Priimek Rémec je Merku uvrstil v skupino priimkov, nastalih iz imen živali, v tem primeru gre za vrsto ščinkavca. Statistiki so našteli 303 nosilcev priimka, največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 105 ali dobra tretjina pa jih živi tudi v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Remec poitalijančili v Remini in Remeri.
V Naardenu na Nizozemskem je na današnji dan leta 1974 umrl švicarski skladatelj Frank Martin. Čeprav je igral klavir še pred odhodom v osnovno šolo, je na željo staršev v rodni Ženevi študiral matematiko in fiziko. Leta 1926 je ustanovil društvo za komorno glasbo in leta 1944 zaslovel s skladbo The Petite Symphonie Concertante. Prisluhnimo odlomku Martinovega Koncerta za violino in orkester. Violinista Dejana Bravničarja je na snemanju spremljal simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Sama Hubada
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Parizu se je na današnji dan leta 1694 rodil književnik, zgodovinar in filozof Voltaire, s pravim imenom Francois Marie Arouet. V obširnem opusu vseh literarnih zvrsti je s kritično ostrino in z jasnostjo obravnaval najrazličnejša področja. Za ustvarjalni vrhunec velja roman Kandid ali Optimizem.
V Perchtoldsdorfu blizu Dunaja je na današnji dan leta 1774 umrl polihistor Janez Žiga Valentin Popovič. Po končanem jezuitskem liceju v Gradcu je sicer študiral teologijo, še bolj pa se je posvetil študiju 15-ih jezikov, zanimal se je za filologijo, botaniko, entomologijo, geofiziko, oceanografijo, arheologijo, zgodovinopisje in numizmatiko. Napisal je temeljno slovnico nemškega jezika, ki je doživela 10 ponatisov. S knjigo o morju je utemeljil oceanografijo.
Zlasti tisk je v začetku prve svetovne vojne sprožil začetno evforijo. Tako sta načelnik avstroogrskega generalštaba, Conrad von Hötzendrof in general Svetozar Borojevič, tedaj novi poveljnik 3. armade, po hudih porazih v Galiciji sklicala na Dunaju tiskovno konferenco in novinarjem povedala, da vojna traja šele tri mesece in da nihče ne ve, kako dolga bo še.
Na današnji dan leta 1954 je bilo v Kopru veličastno zborovanje ob podpisu Londonskega memoranduma in združitvi tedanjega koprskega okraja z matično Slovenijo in Jugoslavijo. Slavnostni govornik je bil Josip Broz Tito, jugoslovanski državnik in partijski voditelj. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa.
Priimek Rémec je Merku uvrstil v skupino priimkov, nastalih iz imen živali, v tem primeru gre za vrsto ščinkavca. Statistiki so našteli 303 nosilcev priimka, največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 105 ali dobra tretjina pa jih živi tudi v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Remec poitalijančili v Remini in Remeri.
V Naardenu na Nizozemskem je na današnji dan leta 1974 umrl švicarski skladatelj Frank Martin. Čeprav je igral klavir še pred odhodom v osnovno šolo, je na željo staršev v rodni Ženevi študiral matematiko in fiziko. Leta 1926 je ustanovil društvo za komorno glasbo in leta 1944 zaslovel s skladbo The Petite Symphonie Concertante. Prisluhnimo odlomku Martinovega Koncerta za violino in orkester. Violinista Dejana Bravničarja je na snemanju spremljal simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Sama Hubada
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov