Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu je na današnji dan leta 1774 umrl škof Anton Janez Nep Herberstein. Izhajal je iz znane plemiške rodbine, ki je dala dva ljubljanska škofa, vrsto diplomatov in vojskovodij, svoje veje in gradove pa je imela v različnih deželah. Leta 1760 je Antona Herbersteina cesarica Marija Terezija imenovala za tržaškega škofa. Jurij Japelj, kaplan pri Svetem Antonu, mu je pomagal pri slovenskem uradovanju.
Po maziljenju, ki ga je opravil papež Pij VII, se je na današnji dan leta 1804 francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte v pariški stolnici Notre-Dame okronal za dednega cesarja Francozov. Nemški skladatelj Ludwig van Beethoven je ob tem takoj strgal posvetilo Napoleonu posvečene 3. simfonije, Eroice.
V Škednju se je na današnji dan leta 1874 rodila učiteljica, pesnica, prevajalka in urednica Marica Gregorič Stepančič. Po končanem učiteljišču v Gorici je poučevala na Katinari in v rojstnem Škednju. Med počitnicami je prepotovala Evropo, o čemer je v Naši bodočnosti in Domu in svetu objavila vrsto potopisnih člankov. Po poroki z veletrgovcem Gracijanom Stepančičem je urejala ženski mesečnik Jadranka. Podrobneje o tem zgodovinarka Marta Verginella
Na današnji dan leta 1914 so enote avstroogrske armade vkorakale v Beograd. Med vojaki, ki so bili 12 dni v glavnem srbskem mestu, je bil tudi Ciril Prestor, ki je v svoj dnevnik zapisal:"Na begu proti meji pribežali v Beograd. Poleg dvora si zakurili ogenj in se greli".
Na slovenskem redek priimek Blágošič je Merku uvrstil v skupino srednjeveških tržaških priimkov slovanskega izvora, ki jasno kažejo južno poreklo priseljencev. Priimek Blágošič se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, so zapisali statistiki. Fašisti so ga poitalijančili v Belasco.
V Berlinu je na današnji dan leta 1774 umrl skladatelj in organist Johann Friedrich Agricola. V Leipzigu je študiral pravo in z Johannom Sebastianom Bachom študiral tudi glasbo. Kasneje se je preselil v Berlin, kjer se je uveljavil kot organist, postal je skladatelj in vodja dvornega orkestra kralja Friderica. Prisluhnimo odlomku sonate
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Trstu je na današnji dan leta 1774 umrl škof Anton Janez Nep Herberstein. Izhajal je iz znane plemiške rodbine, ki je dala dva ljubljanska škofa, vrsto diplomatov in vojskovodij, svoje veje in gradove pa je imela v različnih deželah. Leta 1760 je Antona Herbersteina cesarica Marija Terezija imenovala za tržaškega škofa. Jurij Japelj, kaplan pri Svetem Antonu, mu je pomagal pri slovenskem uradovanju.
Po maziljenju, ki ga je opravil papež Pij VII, se je na današnji dan leta 1804 francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte v pariški stolnici Notre-Dame okronal za dednega cesarja Francozov. Nemški skladatelj Ludwig van Beethoven je ob tem takoj strgal posvetilo Napoleonu posvečene 3. simfonije, Eroice.
V Škednju se je na današnji dan leta 1874 rodila učiteljica, pesnica, prevajalka in urednica Marica Gregorič Stepančič. Po končanem učiteljišču v Gorici je poučevala na Katinari in v rojstnem Škednju. Med počitnicami je prepotovala Evropo, o čemer je v Naši bodočnosti in Domu in svetu objavila vrsto potopisnih člankov. Po poroki z veletrgovcem Gracijanom Stepančičem je urejala ženski mesečnik Jadranka. Podrobneje o tem zgodovinarka Marta Verginella
Na današnji dan leta 1914 so enote avstroogrske armade vkorakale v Beograd. Med vojaki, ki so bili 12 dni v glavnem srbskem mestu, je bil tudi Ciril Prestor, ki je v svoj dnevnik zapisal:"Na begu proti meji pribežali v Beograd. Poleg dvora si zakurili ogenj in se greli".
Na slovenskem redek priimek Blágošič je Merku uvrstil v skupino srednjeveških tržaških priimkov slovanskega izvora, ki jasno kažejo južno poreklo priseljencev. Priimek Blágošič se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, so zapisali statistiki. Fašisti so ga poitalijančili v Belasco.
V Berlinu je na današnji dan leta 1774 umrl skladatelj in organist Johann Friedrich Agricola. V Leipzigu je študiral pravo in z Johannom Sebastianom Bachom študiral tudi glasbo. Kasneje se je preselil v Berlin, kjer se je uveljavil kot organist, postal je skladatelj in vodja dvornega orkestra kralja Friderica. Prisluhnimo odlomku sonate
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov