Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šestindvajsetojanuarske obletnice leta dva tisoč petnajst

26.01.2015

Viteštvo, ki je v srednjem veku prevladovalo v družbenem življenju, ima rimske korenine. V Karantaniji je viteštvo poosebljal na današnji dan leta 1275 umrli vitez in pesnik Ulrik plemeniti Liechtenstein. Na današnji dan leta 1915 se je začel prodor sil turškega cesarstva čez Sueški prokop v Egipt. Britanci so po začetnih turških uspehih napad odbili 4. februarja. Pisatelj Fulvio Tomizza se je rodil na današnji dan leta 1935 v Juricanih pri Materadi. Maturiral je v Kopru in več let sodeloval tudi z našo radijsko postajo, kar je opisal tudi v uvodu romana o Vergeriju, Zlo prihaja s severa. Od leta 1955 je živel in delal v Trstu. Leta 1986, ko je prejel srednjeevropsko nagrado Vilenica, je takole opredelil vlogo pisatelja ob meji Na današnji dan leta 1945 so zavezniške sile osvobodile Ardene. Partizanski dnevnik pa je povzel sporočilo glavnega štaba z naslovom "Nemška ofenziva v Sloveniji je doživela popoln neuspeh": "Naša vojska je v času trimesečne ofenzive pobila tisoč 204 sovražnih vojakov in oficirjev in zaplenila veliko orožja." V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl profesor in publicist Lavo Čermelj. Po maturi v Trstu je najprej v Pragi vpisal pravo, kasneje pa na Dunaju matematiko in fiziko. Zatem je poučeval v Trstu in Gorici, tudi v ilegali, po fašistični prepovedi. Ob Čermeljevi 85-letnici so leta 1974 v koprski študijski knjižnici odprli razstavo njegovega obsežnega publicističnega dela, ko je povedal: Bezovíca je gručasta vas v Bržaniji, ki leži na prisojnem pobočju. Strmo se spušča izpod strme kraške Stene v zgornjo Rižansko dolino. Podobno kot Bazovíca je Bezovíca izpeljana iz besede bizi - bezeg. V dunajskem Burgtheatru so na današnji dan leta 1790 krstno uprizorili Mozartovo opero "Cosi Fan Tutte - Šola ljubimcev". Libretist Lorenzo da Ponte je predelal Ovidove Metamorfoze v delu, ki obravnava ljubezensko zvestobo. Prisluhnimo odlomku scene iz 1. dejanja, sopranistki Soile Isokoski, mezzosopranistki Monici Groop ter zboru in orkestru pod vodstvom Sigiswalda Kuijkena


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Šestindvajsetojanuarske obletnice leta dva tisoč petnajst

26.01.2015

Viteštvo, ki je v srednjem veku prevladovalo v družbenem življenju, ima rimske korenine. V Karantaniji je viteštvo poosebljal na današnji dan leta 1275 umrli vitez in pesnik Ulrik plemeniti Liechtenstein. Na današnji dan leta 1915 se je začel prodor sil turškega cesarstva čez Sueški prokop v Egipt. Britanci so po začetnih turških uspehih napad odbili 4. februarja. Pisatelj Fulvio Tomizza se je rodil na današnji dan leta 1935 v Juricanih pri Materadi. Maturiral je v Kopru in več let sodeloval tudi z našo radijsko postajo, kar je opisal tudi v uvodu romana o Vergeriju, Zlo prihaja s severa. Od leta 1955 je živel in delal v Trstu. Leta 1986, ko je prejel srednjeevropsko nagrado Vilenica, je takole opredelil vlogo pisatelja ob meji Na današnji dan leta 1945 so zavezniške sile osvobodile Ardene. Partizanski dnevnik pa je povzel sporočilo glavnega štaba z naslovom "Nemška ofenziva v Sloveniji je doživela popoln neuspeh": "Naša vojska je v času trimesečne ofenzive pobila tisoč 204 sovražnih vojakov in oficirjev in zaplenila veliko orožja." V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl profesor in publicist Lavo Čermelj. Po maturi v Trstu je najprej v Pragi vpisal pravo, kasneje pa na Dunaju matematiko in fiziko. Zatem je poučeval v Trstu in Gorici, tudi v ilegali, po fašistični prepovedi. Ob Čermeljevi 85-letnici so leta 1974 v koprski študijski knjižnici odprli razstavo njegovega obsežnega publicističnega dela, ko je povedal: Bezovíca je gručasta vas v Bržaniji, ki leži na prisojnem pobočju. Strmo se spušča izpod strme kraške Stene v zgornjo Rižansko dolino. Podobno kot Bazovíca je Bezovíca izpeljana iz besede bizi - bezeg. V dunajskem Burgtheatru so na današnji dan leta 1790 krstno uprizorili Mozartovo opero "Cosi Fan Tutte - Šola ljubimcev". Libretist Lorenzo da Ponte je predelal Ovidove Metamorfoze v delu, ki obravnava ljubezensko zvestobo. Prisluhnimo odlomku scene iz 1. dejanja, sopranistki Soile Isokoski, mezzosopranistki Monici Groop ter zboru in orkestru pod vodstvom Sigiswalda Kuijkena


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov