Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1755 se je v Loenbergu rodil Friedrich Wilhelm Schelling, eden največjih filozofov nemške klasične filozofije. Najprej je bil pristaš panteizma, zatem je razvil pozitivno filozofijo, pri čemer je poudarjal svobodno ustvarjanje kot človekovo bistvo.
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil politik, državnik, general polkovnik in narodni heroj, Edvard Kardelj. V Moskvi je obiskoval Mednarodno leninsko šolo. Kardelj je avtor Manifesta ustanovnega kongresa KPS na Čebinah iz leta 1937. Leto kasneje je postal član vodstva jugoslovanske partijske organizacije, ki jo je na Lisci oblikoval Josip Broz Tito, s katerim sta sodelovala 49 let. V arhivu hranimo govor Edvarda Kardelja iz leta 1959, ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije:
"Na Rusko-Poljskem nobenih izprememb, oziroma snežni zameti. Naše čete zopet osvojile Uzoški prelaz. V dolini Latorzce in Nagy-Aga se boji nadaljujejo. Nemški delni uspehi v Franciji", tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila minulega dne z bojišč prve svetovne vojne.
Biljána je v jedru gručasto naselje v spodnjih Goriških Brdih, ki stoji na vrhu podolgovatega flišnega slemena. K naselju, ki šteje 136 prebivalcev, sodita zaselka Na župi in Robida. Etimološka pripona -ana sicer pogosto kaže na romanski ali predromanski izvor. Domnevati je mogoče množinsko ime 'belane', kar bi pomenilo prebivalce vasi Belega, to bi bilo tvorjeno iz vzdevka 'beli', pretvorbo izglasja in singularizacijo Biljána pa je mogoče pripisati kolektivni obliki ali vplivu pogostih romanskih krajevnih imen, kot je naprimer rezijanska Rečána iz besede 'reka'.
Na današnji dan leta 1945 je izvidnica sovjetske armade osvobodila jetnike nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo interniranih več kot 2 tisoč 300 Slovenk in Slovencev, okoli tisoč 330 umorjenih, skupno število žrtev pa je preseglo številko milijon 600 tisoč. Spominski dan žrtev nacizma bomo obeležili s skladbo Auschwitz skupine Equipe 84, ki nam jo bo zapel Tržaški partizanski pevski zbor
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1755 se je v Loenbergu rodil Friedrich Wilhelm Schelling, eden največjih filozofov nemške klasične filozofije. Najprej je bil pristaš panteizma, zatem je razvil pozitivno filozofijo, pri čemer je poudarjal svobodno ustvarjanje kot človekovo bistvo.
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil politik, državnik, general polkovnik in narodni heroj, Edvard Kardelj. V Moskvi je obiskoval Mednarodno leninsko šolo. Kardelj je avtor Manifesta ustanovnega kongresa KPS na Čebinah iz leta 1937. Leto kasneje je postal član vodstva jugoslovanske partijske organizacije, ki jo je na Lisci oblikoval Josip Broz Tito, s katerim sta sodelovala 49 let. V arhivu hranimo govor Edvarda Kardelja iz leta 1959, ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije:
"Na Rusko-Poljskem nobenih izprememb, oziroma snežni zameti. Naše čete zopet osvojile Uzoški prelaz. V dolini Latorzce in Nagy-Aga se boji nadaljujejo. Nemški delni uspehi v Franciji", tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila minulega dne z bojišč prve svetovne vojne.
Biljána je v jedru gručasto naselje v spodnjih Goriških Brdih, ki stoji na vrhu podolgovatega flišnega slemena. K naselju, ki šteje 136 prebivalcev, sodita zaselka Na župi in Robida. Etimološka pripona -ana sicer pogosto kaže na romanski ali predromanski izvor. Domnevati je mogoče množinsko ime 'belane', kar bi pomenilo prebivalce vasi Belega, to bi bilo tvorjeno iz vzdevka 'beli', pretvorbo izglasja in singularizacijo Biljána pa je mogoče pripisati kolektivni obliki ali vplivu pogostih romanskih krajevnih imen, kot je naprimer rezijanska Rečána iz besede 'reka'.
Na današnji dan leta 1945 je izvidnica sovjetske armade osvobodila jetnike nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo interniranih več kot 2 tisoč 300 Slovenk in Slovencev, okoli tisoč 330 umorjenih, skupno število žrtev pa je preseglo številko milijon 600 tisoč. Spominski dan žrtev nacizma bomo obeležili s skladbo Auschwitz skupine Equipe 84, ki nam jo bo zapel Tržaški partizanski pevski zbor
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov