Do 7. aprila leta 1795 so uporabljali različne dolžinske enote, že leta 1790 pa so francoske oblasti zadolžile Akademijo za naravoslovje, naj izdela boljši sistem in določi mersko enoto, ki bo ustrezala vsem. Dobili smo meter. "Bitka v Karpatih se nadaljuje na vsej črti," tako je sredina večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z vzhodne fronte: Vojaški sotrudnik »Tagesposte« piše: "Boji zapadno od doline reke Laborcze še niso končani. V ozemlju na obeh staneh Užoškega prelaza se boji nadaljujejo. Mir v jugovzhodni Galiciji je bil prekinjen včeraj z ruskim navalom na naše postojanke severno od Kolomeje. Sovražnik je bil odbit." "Ofenziva v Liki se nadaljuje, Nemci na Holandskem odrezani." Tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 strnil poročila z bojišč, uvodnik Vide Tomšič je posvetil Poslednji sovražni ofenzivi na Primorskem: »Naša vojska, naš IX. Korpus, ki je izšel iz ofenzive nepremagan in ki je zadal težke udarce okupatorjevi vojski, ostaja naša osrednja naloga. Nujno moramo še okrepiti našo vojsko.« Nemci so na današnji dan leta 1945 v tržaški Rižarni zažgali partizanskega poveljnika Franceta Uršiča - Jožka. Na današnji dan leta 2010 je v 91-em letu umrl elektrotehnik Oskar Polak. Po končanem šolanju se je leta 1937 zaposlil kot tehnik na mariborskem radiu Starkel. Po osvoboditvi je delal na mariborskem kinopodjetju in v glavnem odboru Ljudske tehnike. Konec aprila leta 1949 je prišel v Koper, kjer je sprejel službo v tedaj ustanovljenem podjetju Radiofonija, delniška družba. Po skoraj 60-ih letih se je tako spominjal pionirskega dela na naši radijski postaji: Dolénje pri Jelšanah je razpotegnjeno obmejno naselje ob cesti Ilirska Bistrica - Reka. Leži na vznožju flišnih vzpetin Kaliča in Straže, med katerima v vas priteče manjši potok, ki se izlije v potok Mržljak, ta pa ponikne pri Šapjanah na Hrvaškem. Pridevnik 'dolenji' je zaradi rabe v imenovalniku prešel v množinsko žensko sklanjatev. Ime torej prvotno pomeni "dolenji, spodnji ljudje". V dunajskem gledališču so na današnji dan leta 1805 krstno zaigrali 3. simfonijo Ludvika van Beethovna, ki je zaradi avtorjevega posvetila Napoleonu dobila vzdevek "Eroica". Beethoven, ki je tudi dirigiral krstni izvedbi, je kasneje posvetilo strgal. Prisluhnimo scherzu iz 3. stavka Eroice, ki jo je posnel Gewandhausorchester pod taktirko Kurta Masurja