Portugalski pomorščak Pedro Alvares Cabral je na današnji dan leta 1500 dosegel brazilsko obalo in zavzel deželo za portugalsko krono. Leta 1960 pa so prav na današnji dan novozgrajeno mesto v Amazoniji, Brasilio, slovesno razglasili za brazilsko glavno mesto. "Po brezuspešnih, navalih na fronto Užoški prelaz - Slawsko je nastal sedaj tudi na tem delu karpatske fronte mir. Velika ruska armada ima svoje desno krilo pred Vzhodno Prusijo, levo krilo v Karpatih, centrum na Poljskem," tako je Edinost poročala z vzhodne fronte prve svetovne vojne na današnji dan leta 1915. 1. francoska armada je na današnji dan leta 1945 zasedla Berchtesgaden, zavezniške enote so odkrile nemški jedrski laboratorij. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 tako povzel poročila z bojišč: "Jugoslovanska armada pred Sušakom, Moskva je spregovorila - Rdeča armada je začel ofenzivo na Berlin." V Ljubljani je na današnji dan leta 1970 umrl pravnik, sociolog in politik Andrej Gosar. V deželni vladi za Slovenijo države Srbov, Hrvatov in Slovencev je leta 1920 postal poverjenik za socialno skrbstvo, leta 1928 je postal jugoslovanski minister za socialno politiko, zatem je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi. Izdajal je revijo Socialna misel, zasnoval je "samoupravno krščansko družbo", o čemer podrobneje Peter Kovačič Peršin: Dréka je vas v zgornji Nadiški dolini. Etimološki izvor imena je nejasen. Izvajanje iz substratnega duranca je glasoslovno problematično. Domneva, da ime izvira iz stare slovenske besede 'derekija' v pomenu globel, prepad ali grapa, ne vzdrži. Zato ni izključeno, da je prvotno ime Drank(i)ja izpeljano iz nekega romanskega refleksa za latinski draco - zmaj. Furlani Dréko imenujejo Drencje, Italijani pa Drenchia. V Kanalu se je na današnji dan leta 1855 rodil učitelj, pesnik in glasbenik Janko Leban. Pri tržaški založbi Jadranska zarja je leta 1870 izšel njegov pesniški prvenec Tožba ptice, leto zatem pa še Pesmi in povesti za pokušino. Leta 1898 sta z Otonom Župančičem priredila Verdijevo Aido za slovenski oder. Prisluhnimo posnetku arije Radamesa iz 1. dejanja opere Aida. Leta 1959 je tenorista Jožeta Gostišo spremljal orkester Radia Ljubljane pod taktirko Uroša Prevorška