Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Devetindvajseto aprilske obletnice leta dva tisoč petnjast

29.04.2015

Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Po končanem študiju na Dunaju si je prislužil dveletno potovanje po Evropi, na katerem se je seznanil s slovitim Ottom Wagnerjem, pri njem delal, doktoriral in po prvi svetovni vojni vodil goriški urad za obnovo mesta. Bil je izredno plodovit arhitekt, zaznamoval je Dunaj, Prago, Trst, Ljubljano in povojno obnovo kraških vasi. Umetnostni zgodovinar Marko Pozzeto, avtor obsežne monografije o Fabianiju, je takole opredelil Wagnerjevega učenca: V noči z 29. na 30. april leta 1945 so enote IX. korpusa partizanske vojske Slovenije vdrle v Trst. Komanda mesta Trst je začela z enotami notranjega odpora razoroževati Nemce. Enote XXX. divizije so se v ostrih uličnih bojih povezale z enotami 4. armade. O tem podrobneje komandant IX. korpusa, Jože Borštnar: Fernétiči so obmejno naselje, ki je svoj gospodarski razvoj utemeljilo prav na prometni legi. Nastalo je iz skupine gostiln ob cesti, od katerih so prvo odprli leta 1779. Prva prava stanovanjska hiša je bila zgrajena komaj leta 1804, naselje pa se prvič omenja leta 1868 kot Fernetič. Etimološko ime domnevno temelji na refleksu tvorjenke iz latinske besede 'farnus', ki je po slovensko 'dob', kot vrsta hrasta. 22-letni nemški vojak, sicer novinar, Hans Leip iz Hamburga, je na vzhodni fronti v Karpatih v začetku leta 1915 na straži dobil navdih za pesem Lili Marlen, v kateri je pravzaprav zdužil hrepenje po hčerki sosedovega trgovca Lili in medicinski sestri Marlen, ki jo je spoznal ob vpoklicu k vojakom v Berlinu. Ljubezensko balado je objavil v pesniški zbirki Male pristaniške orgle leta 1937, leto kasneje jo je uglasbil Norbert Schultze, pevka Lale Andersen pa jo je posnela leta 1939. Nacisti so pesem prepovedali, šele general Erwin Rommel, ki se je kot polkovnik boril na soški fronti, je omogočil njeno predvajanje na beograjskem radiu leta 1941. Tako je nevede sprožil plaz njene popularnosti prek frontnih črt. Zapeli so jo kar v 150-ih jezikih in še danes velja za uspešnico. Prisluhnimo arhivskemu posnetku prve izvedbe Lale Andersen Lili Marleen


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Devetindvajseto aprilske obletnice leta dva tisoč petnjast

29.04.2015

Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Po končanem študiju na Dunaju si je prislužil dveletno potovanje po Evropi, na katerem se je seznanil s slovitim Ottom Wagnerjem, pri njem delal, doktoriral in po prvi svetovni vojni vodil goriški urad za obnovo mesta. Bil je izredno plodovit arhitekt, zaznamoval je Dunaj, Prago, Trst, Ljubljano in povojno obnovo kraških vasi. Umetnostni zgodovinar Marko Pozzeto, avtor obsežne monografije o Fabianiju, je takole opredelil Wagnerjevega učenca: V noči z 29. na 30. april leta 1945 so enote IX. korpusa partizanske vojske Slovenije vdrle v Trst. Komanda mesta Trst je začela z enotami notranjega odpora razoroževati Nemce. Enote XXX. divizije so se v ostrih uličnih bojih povezale z enotami 4. armade. O tem podrobneje komandant IX. korpusa, Jože Borštnar: Fernétiči so obmejno naselje, ki je svoj gospodarski razvoj utemeljilo prav na prometni legi. Nastalo je iz skupine gostiln ob cesti, od katerih so prvo odprli leta 1779. Prva prava stanovanjska hiša je bila zgrajena komaj leta 1804, naselje pa se prvič omenja leta 1868 kot Fernetič. Etimološko ime domnevno temelji na refleksu tvorjenke iz latinske besede 'farnus', ki je po slovensko 'dob', kot vrsta hrasta. 22-letni nemški vojak, sicer novinar, Hans Leip iz Hamburga, je na vzhodni fronti v Karpatih v začetku leta 1915 na straži dobil navdih za pesem Lili Marlen, v kateri je pravzaprav zdužil hrepenje po hčerki sosedovega trgovca Lili in medicinski sestri Marlen, ki jo je spoznal ob vpoklicu k vojakom v Berlinu. Ljubezensko balado je objavil v pesniški zbirki Male pristaniške orgle leta 1937, leto kasneje jo je uglasbil Norbert Schultze, pevka Lale Andersen pa jo je posnela leta 1939. Nacisti so pesem prepovedali, šele general Erwin Rommel, ki se je kot polkovnik boril na soški fronti, je omogočil njeno predvajanje na beograjskem radiu leta 1941. Tako je nevede sprožil plaz njene popularnosti prek frontnih črt. Zapeli so jo kar v 150-ih jezikih in še danes velja za uspešnico. Prisluhnimo arhivskemu posnetku prve izvedbe Lale Andersen Lili Marleen


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov