Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po smrti Hermana I. je vodenje celjske grofovske dinastije na današnji dan leta 1385 prevzel Herman II., ki je kmalu postal eden najmogočnejših fevdalnih velikašev na Slovenskem. Bil je politično in sorodstveno povezan s kraljem in cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Pred smrtjo si je zagotovil naslov državnega kneza.
V zahodni Galiciji se je na današnji dan leta 1915 končala tridnevna nemško-ruska bitka pri Gorlicah in Tarnowu. Nemška vojska prebije rusko obrambno linijo ter zasede Litvo in Kurlandijo. Italija pa je po tajnih pogajanjih z antantnimi državami objavila, da izstopa iz zveze z Nemčijo in Avstroogrsko. "V trosporazumu so zvezane tri največje države sveta. Francija s kolonijami vred je torej tako velika kakor Evropa. Ruskega ozemlja je za dve Evropi, angleškega pa za tri Evrope," je pisala tržaška Edinost.
V Sežani se je na današnji dan leta 1940 rodil živilski tehnolog Stanislav Renčelj. Po končani Biotehniški fakulteto se je zaposlil v sežanski kmetijski zadrugi, kjer je z izvedenci iz Parme zasnoval pršutarno v Šepuljah. Posvetil se je raziskavam in uspešno magistriral ter doktoriral. V arhivu hranimo izjavo Stanislava Renčlja iz leta 1995, ko je kot direktor kobilarne Lipica tako komentiral njeno podržavljenje: Na Biotehniški fakulteti je docent na področju tehnologije mesa. Izdal je več knjig, med njimi posebej izstopata monografiji o teranu in kraškem kamnu.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 sestal protipartizanski Narodni odbor za Slovenijo in se razglasil za prvi slovenski parlament. Predsednik France Kremžar je podpisal imenovanje Narodne vlade za Slovenijo. Slovensko domobranstvo so pod poveljstvom Franca Krenerja preimenovali v Slovensko narodno vojsko.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1975 umrl filozof France Veber. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija. Bil je univerzitetni profesor in akademik, vendar so ga leta 1945 izključili, rehabilitirali pa šele leta 1996. Najbolj odmevno delo je Estetika.
Na današnji dan leta 1995 je umrl konjeniški trener Dušan Mavec. Že v mladosti se je na kmetiji v Lokvi navdušil za konje. Zaposlil se je v bližnji lipiški kobilarni, kjer je poklicnim obveznostim pridružil športno udejstvovanje. Postal je trener in leta 1982 vodja državne reprezentance. Leta 1984 so lipiški jahači uspešno nastopili na 23-ih poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Dušan Mavec je tedaj tako napovedal možnosti lipiške ekipe: Od leta 1990 je Dušan Mavec delal kot trener v Avstriji.
Fójda je občina v videmski pokrajini. Vanjo sodijo naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovščica, Podvila ter v italijanščini Costapiana in Pedrosa. Ime Fojda je furlanskega izvora in izhaja iz latinskega 'fagetum' v pomenu "bukovje". Zapis iz leta tisoč omenja Fagete, 1025 Fageda, iz leta 1763 pa Faedis.
V Šibeniku se je na današnji dan leta 1975 rodil pianist Maksim Mrvica. Nastopati je začel že pri devetih letih, po zagrebški akademiji se je izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu, zaslovel pa je z mešanjem klasične in pop-rock glasbe. Prisluhnimo mu v Chopinovem Nocturnu št. 2 opus 9
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Po smrti Hermana I. je vodenje celjske grofovske dinastije na današnji dan leta 1385 prevzel Herman II., ki je kmalu postal eden najmogočnejših fevdalnih velikašev na Slovenskem. Bil je politično in sorodstveno povezan s kraljem in cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Pred smrtjo si je zagotovil naslov državnega kneza.
V zahodni Galiciji se je na današnji dan leta 1915 končala tridnevna nemško-ruska bitka pri Gorlicah in Tarnowu. Nemška vojska prebije rusko obrambno linijo ter zasede Litvo in Kurlandijo. Italija pa je po tajnih pogajanjih z antantnimi državami objavila, da izstopa iz zveze z Nemčijo in Avstroogrsko. "V trosporazumu so zvezane tri največje države sveta. Francija s kolonijami vred je torej tako velika kakor Evropa. Ruskega ozemlja je za dve Evropi, angleškega pa za tri Evrope," je pisala tržaška Edinost.
V Sežani se je na današnji dan leta 1940 rodil živilski tehnolog Stanislav Renčelj. Po končani Biotehniški fakulteto se je zaposlil v sežanski kmetijski zadrugi, kjer je z izvedenci iz Parme zasnoval pršutarno v Šepuljah. Posvetil se je raziskavam in uspešno magistriral ter doktoriral. V arhivu hranimo izjavo Stanislava Renčlja iz leta 1995, ko je kot direktor kobilarne Lipica tako komentiral njeno podržavljenje: Na Biotehniški fakulteti je docent na področju tehnologije mesa. Izdal je več knjig, med njimi posebej izstopata monografiji o teranu in kraškem kamnu.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 sestal protipartizanski Narodni odbor za Slovenijo in se razglasil za prvi slovenski parlament. Predsednik France Kremžar je podpisal imenovanje Narodne vlade za Slovenijo. Slovensko domobranstvo so pod poveljstvom Franca Krenerja preimenovali v Slovensko narodno vojsko.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1975 umrl filozof France Veber. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija. Bil je univerzitetni profesor in akademik, vendar so ga leta 1945 izključili, rehabilitirali pa šele leta 1996. Najbolj odmevno delo je Estetika.
Na današnji dan leta 1995 je umrl konjeniški trener Dušan Mavec. Že v mladosti se je na kmetiji v Lokvi navdušil za konje. Zaposlil se je v bližnji lipiški kobilarni, kjer je poklicnim obveznostim pridružil športno udejstvovanje. Postal je trener in leta 1982 vodja državne reprezentance. Leta 1984 so lipiški jahači uspešno nastopili na 23-ih poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Dušan Mavec je tedaj tako napovedal možnosti lipiške ekipe: Od leta 1990 je Dušan Mavec delal kot trener v Avstriji.
Fójda je občina v videmski pokrajini. Vanjo sodijo naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovščica, Podvila ter v italijanščini Costapiana in Pedrosa. Ime Fojda je furlanskega izvora in izhaja iz latinskega 'fagetum' v pomenu "bukovje". Zapis iz leta tisoč omenja Fagete, 1025 Fageda, iz leta 1763 pa Faedis.
V Šibeniku se je na današnji dan leta 1975 rodil pianist Maksim Mrvica. Nastopati je začel že pri devetih letih, po zagrebški akademiji se je izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu, zaslovel pa je z mešanjem klasične in pop-rock glasbe. Prisluhnimo mu v Chopinovem Nocturnu št. 2 opus 9
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov