Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Leškem polju v bližini Augburga je na današnji dan leta 955 nemški kralj Oton I. odločilno porazil Madžare, čez dva meseca tudi Slovane in tako ustvaril temelje za cesarsko oblast.
"Ponesrečeni laški napadi pri Gorici, Gradiški in Tržiču, Na Tirolskem in Koroškem topovski boji, Stanislav v naših rokah," tako je poročila z bojišč naslovila tržaška Edinost na današnji dan leta 1915, ki je pisala: " Iz ubogih, včeraj še rodovitnih dolin bližnje Furlanije beže v velikih trumah prestrašeni naši bratje pred črno pošastjo vojne, ki grozi uničiti njih domovja, njih bivališča."
Na današnji dan leta 1940 se je po nemškem napadu na države Beneluksa tudi Italija pridružila vojni napovedi Franciji. Italijansko poveljstvo je ukazalo izločiti vse vojake slovenske narodnosti iz rednih enot. Poslali so jih na Sardinijo. Dorica Makuc je izdala knjigo Sardinci in o njej povedala:
Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 na prvi strani obširno poročal o zborovanju 40. tisoč Tržačanov na glavnem tržaškem trgu z naslovom:" Trst bo branil in podpiral svojo demokratično oblast.«
V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl jezikoslovec in akademik Anton Bajec. Po študiju slavistike in romanistike je habilitiral v Parizu in leta 1923 v Ljubljani ubranil disertacijo. Po vojni je izdal monografijo Besedotvorje slovenskega jezika. O jezikoslovju je Anton Bajec leta 1957 povedal:
Hudajúžna je obcestno naselje v dnu Baške grape. Zapis iz leta 1515 omenja ime Pochudauschna, iz leta 1628 per Hudeiusine. Ime izhaja iz húde júžine, pri čemer je treba prilastek hud razumeti v pomenu 'močan, izrazit', občno ime júžina pa v pomenu 'južno vreme'. Fašisti so kraj preimenovali v Villa Iusina.
Srednjeveška ljubezenska legenda je Rihardu Wagnerju služila kot predloga za opero Tristan in Izolda, ki so jo krstno uprizorili na današnji dan leta 1865 v Münchnu. Prisluhnimo odlomku predigre k 3. dejanju. Orkestru Festivala Bayreuth je na snemanju dirigiral Karl Böhm
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na Leškem polju v bližini Augburga je na današnji dan leta 955 nemški kralj Oton I. odločilno porazil Madžare, čez dva meseca tudi Slovane in tako ustvaril temelje za cesarsko oblast.
"Ponesrečeni laški napadi pri Gorici, Gradiški in Tržiču, Na Tirolskem in Koroškem topovski boji, Stanislav v naših rokah," tako je poročila z bojišč naslovila tržaška Edinost na današnji dan leta 1915, ki je pisala: " Iz ubogih, včeraj še rodovitnih dolin bližnje Furlanije beže v velikih trumah prestrašeni naši bratje pred črno pošastjo vojne, ki grozi uničiti njih domovja, njih bivališča."
Na današnji dan leta 1940 se je po nemškem napadu na države Beneluksa tudi Italija pridružila vojni napovedi Franciji. Italijansko poveljstvo je ukazalo izločiti vse vojake slovenske narodnosti iz rednih enot. Poslali so jih na Sardinijo. Dorica Makuc je izdala knjigo Sardinci in o njej povedala:
Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 na prvi strani obširno poročal o zborovanju 40. tisoč Tržačanov na glavnem tržaškem trgu z naslovom:" Trst bo branil in podpiral svojo demokratično oblast.«
V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl jezikoslovec in akademik Anton Bajec. Po študiju slavistike in romanistike je habilitiral v Parizu in leta 1923 v Ljubljani ubranil disertacijo. Po vojni je izdal monografijo Besedotvorje slovenskega jezika. O jezikoslovju je Anton Bajec leta 1957 povedal:
Hudajúžna je obcestno naselje v dnu Baške grape. Zapis iz leta 1515 omenja ime Pochudauschna, iz leta 1628 per Hudeiusine. Ime izhaja iz húde júžine, pri čemer je treba prilastek hud razumeti v pomenu 'močan, izrazit', občno ime júžina pa v pomenu 'južno vreme'. Fašisti so kraj preimenovali v Villa Iusina.
Srednjeveška ljubezenska legenda je Rihardu Wagnerju služila kot predloga za opero Tristan in Izolda, ki so jo krstno uprizorili na današnji dan leta 1865 v Münchnu. Prisluhnimo odlomku predigre k 3. dejanju. Orkestru Festivala Bayreuth je na snemanju dirigiral Karl Böhm
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov