Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V rimski pokrajini Gallia Narbonensis, ki je bila v današnji južni Franciji, se je na današnji dan leta 40 rodil rimski general Gnaeus Julius Agricola. Vojaško kariero je začel v Britaniji, kjer je pod cesarjem Vespazijanom postal guverner. Pod rimsko oblast je prisilil Valižane in Škote, poskušal si je podjarmiti tudi Irce. Kasneje so go imenovali za konzula Male Azije. Njegov obširen življenjepis je napisal zet Tacit.
"Lahi se nahajajo dosedaj le pri Tržiču in Kobaridu, na vzhodnem bregu Soče. Pri Plavah Lahi vrženi nazaj. Napadi na Tirolskem ponesrečili. Uspešno prodiranje naših čet v jugovzhodni Galiciji. Bukovina prosta sovražnika. Nemški uspehi ob Rawki. Ponesrečeni francoski napadi pri Nieuportu, Lorettski višini in Souchezu. Nemška ofenziva pri Nebuternu," tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 v uvodniku z naslovom Ob zavezniški zasedbi zapisal: «Nekaterim fašistično nastrojenim meščanom se zdi ugodna prilika, da skušajo izrabljati situacijo za svoje provokacije in zasejati razdor med slovenskim in italijanskim prebivalstvom".
Na Bledu je bil na današnji dan leta 1965 svetovni kongres mednarodnega združenja PEN, ki ga sestavljajo pesniki, esejisti in pisatelji z vsega sveta. Kongresa se je udeležilo okrog 600 književnikov, prvič tudi iz tedanje Sovjetske zveze. Prisluhnimo izjavi gvatemalskga pisatelja Miguela Ángela Asturiasa:
Ilírska Bístrica je mestno naselje, ki leži ob vznožju Snežniškega pogorja, na severnem robu kotline. Do leta 1927 se je delilo na naselji Bístrica na vzhodu in Trnovo na zahodu. Vas Bístrica se prvič omenja že leta 1300, okrog leta 1830 pa zasledimo poimenovanje Ilírska Bístrica, ki odraža tedanji duh ilirizma. Za razliko od drugih Bístric se je kraj imenoval Nótranjska Bístrica. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Bisterza.
V Parizu so na današnji dan leta 1855 premierno uprizorili Sicilijanske večernice Giuseppa Verdija. Mojster italijanske opere je konflikte in težave cele države spretno prenesel v posamezne like. Prisluhnimo ariji Elene iz 5. dejanja. Sopranistko Carmelo Remigio spremlja orkester Santa Cecilia iz Rima pod taktirko Leoneja Magiera.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V rimski pokrajini Gallia Narbonensis, ki je bila v današnji južni Franciji, se je na današnji dan leta 40 rodil rimski general Gnaeus Julius Agricola. Vojaško kariero je začel v Britaniji, kjer je pod cesarjem Vespazijanom postal guverner. Pod rimsko oblast je prisilil Valižane in Škote, poskušal si je podjarmiti tudi Irce. Kasneje so go imenovali za konzula Male Azije. Njegov obširen življenjepis je napisal zet Tacit.
"Lahi se nahajajo dosedaj le pri Tržiču in Kobaridu, na vzhodnem bregu Soče. Pri Plavah Lahi vrženi nazaj. Napadi na Tirolskem ponesrečili. Uspešno prodiranje naših čet v jugovzhodni Galiciji. Bukovina prosta sovražnika. Nemški uspehi ob Rawki. Ponesrečeni francoski napadi pri Nieuportu, Lorettski višini in Souchezu. Nemška ofenziva pri Nebuternu," tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 v uvodniku z naslovom Ob zavezniški zasedbi zapisal: «Nekaterim fašistično nastrojenim meščanom se zdi ugodna prilika, da skušajo izrabljati situacijo za svoje provokacije in zasejati razdor med slovenskim in italijanskim prebivalstvom".
Na Bledu je bil na današnji dan leta 1965 svetovni kongres mednarodnega združenja PEN, ki ga sestavljajo pesniki, esejisti in pisatelji z vsega sveta. Kongresa se je udeležilo okrog 600 književnikov, prvič tudi iz tedanje Sovjetske zveze. Prisluhnimo izjavi gvatemalskga pisatelja Miguela Ángela Asturiasa:
Ilírska Bístrica je mestno naselje, ki leži ob vznožju Snežniškega pogorja, na severnem robu kotline. Do leta 1927 se je delilo na naselji Bístrica na vzhodu in Trnovo na zahodu. Vas Bístrica se prvič omenja že leta 1300, okrog leta 1830 pa zasledimo poimenovanje Ilírska Bístrica, ki odraža tedanji duh ilirizma. Za razliko od drugih Bístric se je kraj imenoval Nótranjska Bístrica. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Bisterza.
V Parizu so na današnji dan leta 1855 premierno uprizorili Sicilijanske večernice Giuseppa Verdija. Mojster italijanske opere je konflikte in težave cele države spretno prenesel v posamezne like. Prisluhnimo ariji Elene iz 5. dejanja. Sopranistko Carmelo Remigio spremlja orkester Santa Cecilia iz Rima pod taktirko Leoneja Magiera.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov