V Cerovcu pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1810 rodil pesnik in esejist Jakob Frast, bolj znan kot Stanko Vraz. Za Slovence je najpomembnejša Vrazova knjiga Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Gre za prvo slovensko besedilo v gajici- pisavi, ki so jo na Hrvaškem že uporabljali, med Slovence pa se je razširila šele nekaj let pozneje. "Severne Raweruske naše čete na ruskih tleh. Rusi potisnjeni proti Strmilovi-Kamionki. Na italijanskem bojišču tudi včeraj ničesar posebnega," je poročala tržaška Edinost na današnji dan leta 1915, ko je z Dunaja prenesla še novičko, da "Italijansko sanitetno osobje odpremlja, zlorabljajoč ženevsko konvencijo, strojne puške na nosilih." "Kdo vedri in oblači v tržaškem Verdijevem gledališču," se je spraševal nepodpisani poročevalec sobotnega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1945: »Res ne moremo razumeti, kako morajo naše oblasti dovoliti, da so na raznih vodilnih mestih še vedno ljudje, ki so dobro znani kot fašisti od vseh početkov in kot sodelavci nemških okupatorskih oblasti?« V Opatiji je na današnji dan leta 1985 umrl tigrovec in podjetnik Jože Vadnjal. Leta 1914 so ga mobilizirali za gradnjo utrdb na soški fronti. Kasneje je v strelskih jarkih pri Piavi zbolel za malarijo. Jože Vadnjal je bil pobudnik oboroženega odpora proti fašističnim kazenskim pohodom po vaseh Pivke v letih 1922-1925 in bil med ustanovitelji Tigra na Nanosu leta 1927. Že kot upokojenec se je leta 1982 tako spominjal revolucionarnih časov: Kanál je strnjeno naselje v zgornjem delu Spodnje Soške doline na levem bregu reke. Naselje je nastajalo v 13. stoletju. Občnoimenski pomen besede kanál je predvsem ozka in globoka rečna soteska. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Canale d`Isonzo. V Moskvi se je na današnji dan leta 1930 rodil skladatelj Nikolai Nikolayevich Karetnikov. Že kot študent konservatorija je napisal balet Vanina Vannini, vendar so po predstavi v gledališču Boljšoj njegovo glasbo prepovedali, 4. simfonijo pa so prvič zaigrali v Pragi leta 1968, tik pred sovjetsko zasedbo, zato prisluhnimo odlomku posnetka Londonskega simfoničnega orkestra pod taktirko Valerija Gergieva