Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Gorici je na današnji dan leta 1870 umrl gozdar Jožef Koller. Na goriškem gozdnem uradu je s sadikami črnega bora je pogozdil del kraškega sveta med Trstom in Bazovico. Na Goriškem mu je največ uspeha prineslo urejanje Trnovskega gozda.
"Na primorski fronti vlada od Krnskega ozemlja do vštevši goriško predmostje, razven artilerijskega ognja in manjših sovražnih napadov, v splošnem mir ," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
V Potsdamu se je na današnji dan leta 1945 končalo tretje vrhunsko srečanje zavezniških voditeljev Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Sporazumeli so se o načinih demitalirizacije in denacifikacije Nemčije in o temeljih za reparacije povzročene škode.
Na današnji dan leta 1990 je nekdanji iraški predsednik Sadam Husein ukazal napad na Kuvajt. Februarja 1991, po bombardiranjih in kopenski ofenzivi, ki jih je proti Iraku vodila najmočnejša vojaška koalicija po drugi svetovni vojni, so se morali umakniti. Iz glavne tarče napadov zalivske vojne, Bagdada, je tedaj poročal Eros Bičič:
Na današnji dan leta 1995 je v Kopru umrl revolucionar in španski borec Leopold Caharija. V rodni Nabrežini se je izučil za mizarja, med prvo svetovno vojno so družino pregnali. Po vrnitvi se je takoj pridružil protifašističnemu gibanju, leta 1937 še španskim prostovoljcem. Po 40 letih je tako ocenil to dejanje: Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in po osvoboditvi Trsta postal major, bil je tudi predsednik koprske občinske skupščine.
Lucija je bila do leta 1954 strnjeno solinarsko in kmečko naselje v dolini potoka Fazane. Kraj se je do leta 1961 imenoval Sveta Lucija, tej svetnici je posvečena tudi župnijska cerkev.
V Münchnu se je na današnji dan leta 1905 rodil skladatelj Karl Amadeus Hartmann. Po glasbeni akademiji v rodnem mestu je postal znan avangardist. Zaslovel je z instrumentalnimi skladbami, zlasti s simfonijami Kot prepričan socialist ni dovolil izvajanja svojih v času nacistične oblasti. Prisluhnimo odlomku 3. stavka Koncerta za violino in orkester. Violinista in dirigenta Vladimirja Spirakova so na snemanju spremljali Moskovski virtuozi
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Gorici je na današnji dan leta 1870 umrl gozdar Jožef Koller. Na goriškem gozdnem uradu je s sadikami črnega bora je pogozdil del kraškega sveta med Trstom in Bazovico. Na Goriškem mu je največ uspeha prineslo urejanje Trnovskega gozda.
"Na primorski fronti vlada od Krnskega ozemlja do vštevši goriško predmostje, razven artilerijskega ognja in manjših sovražnih napadov, v splošnem mir ," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
V Potsdamu se je na današnji dan leta 1945 končalo tretje vrhunsko srečanje zavezniških voditeljev Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Sporazumeli so se o načinih demitalirizacije in denacifikacije Nemčije in o temeljih za reparacije povzročene škode.
Na današnji dan leta 1990 je nekdanji iraški predsednik Sadam Husein ukazal napad na Kuvajt. Februarja 1991, po bombardiranjih in kopenski ofenzivi, ki jih je proti Iraku vodila najmočnejša vojaška koalicija po drugi svetovni vojni, so se morali umakniti. Iz glavne tarče napadov zalivske vojne, Bagdada, je tedaj poročal Eros Bičič:
Na današnji dan leta 1995 je v Kopru umrl revolucionar in španski borec Leopold Caharija. V rodni Nabrežini se je izučil za mizarja, med prvo svetovno vojno so družino pregnali. Po vrnitvi se je takoj pridružil protifašističnemu gibanju, leta 1937 še španskim prostovoljcem. Po 40 letih je tako ocenil to dejanje: Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in po osvoboditvi Trsta postal major, bil je tudi predsednik koprske občinske skupščine.
Lucija je bila do leta 1954 strnjeno solinarsko in kmečko naselje v dolini potoka Fazane. Kraj se je do leta 1961 imenoval Sveta Lucija, tej svetnici je posvečena tudi župnijska cerkev.
V Münchnu se je na današnji dan leta 1905 rodil skladatelj Karl Amadeus Hartmann. Po glasbeni akademiji v rodnem mestu je postal znan avangardist. Zaslovel je z instrumentalnimi skladbami, zlasti s simfonijami Kot prepričan socialist ni dovolil izvajanja svojih v času nacistične oblasti. Prisluhnimo odlomku 3. stavka Koncerta za violino in orkester. Violinista in dirigenta Vladimirja Spirakova so na snemanju spremljali Moskovski virtuozi
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov