Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletje leta 1350 je bila Evropa v znamenju grozot najhujše epidemije kuge. Približno tretjino prebivalstva je pomorila kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Posebno so bila prizadeta mesta, kjer so ljudje nesnago metali in zlivali kar na ulice. Zdravilci so bili nemočni. Za očiščenje zraka so uporabljali odišavljeno vodo, prirejali so tudi priprošnje in procesije. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude.
Na današnji dan leta 1915 se je končala druga soška bitka, ki je po 11 dneh bojev terjala kar 90 tisoč žrtev. Italijani so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega: na Krasu so osvojili pas, širok od 200 do 600 metrov, med Martinščino in Grižo, na območju Krna pa jim je uspelo osvojiti Batognico.
V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1945 rodila zgodovinarka Jasna Fisher. Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakuteti v Ljubljani in leta 1978 uspešno ubranila disertacijo o socialni in politični zgodovini delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Zaposlila se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ki ga je od leta 1983 vodila. O Slovenski novejši zgodovini, ki je izšla leta 2005, je povedala:
Mágozd je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Leži na robu zakrasele uravnave pod Krasjim vrhom. Vas je dostopna iz Drežnice. Pod njo je nedaleč od sotočja potokov Muhrenk in Kozjak slikoviti slap Veliki Kozjak. Star zapis iz leta 1409 kraj imenuje Namabisgoden, iz leta 1439 pa že Na mali gosden. Prvotno ime Mali gozd se je prek narečne Maugozd razvilo v današnji Mágozd, ki so ga fašisti preimenovali v Magosti.
Spominjamo se znamenitega basista in igralca Ladka Korošca, rojenega na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Leta 1980 se je tako spominjal prvih osnovnošolskih srečanj z glasbo: V 30-letni karieri je v ljubljanski operi odigral več kot 100 različnih vodilnih vlog, zablestel pa je predvsem v komičnih vlogah. Kar 416-krat je nastopil kot Kecal v Prodani nevesti. Prisluhnimo arhivskemu posnetku te opere, v duetu nastopata Ladko Korošec kot Kecal in Rudolf Francl kot Janko. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana dirigira Samo Hubad
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Poletje leta 1350 je bila Evropa v znamenju grozot najhujše epidemije kuge. Približno tretjino prebivalstva je pomorila kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Posebno so bila prizadeta mesta, kjer so ljudje nesnago metali in zlivali kar na ulice. Zdravilci so bili nemočni. Za očiščenje zraka so uporabljali odišavljeno vodo, prirejali so tudi priprošnje in procesije. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude.
Na današnji dan leta 1915 se je končala druga soška bitka, ki je po 11 dneh bojev terjala kar 90 tisoč žrtev. Italijani so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega: na Krasu so osvojili pas, širok od 200 do 600 metrov, med Martinščino in Grižo, na območju Krna pa jim je uspelo osvojiti Batognico.
V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1945 rodila zgodovinarka Jasna Fisher. Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakuteti v Ljubljani in leta 1978 uspešno ubranila disertacijo o socialni in politični zgodovini delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Zaposlila se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ki ga je od leta 1983 vodila. O Slovenski novejši zgodovini, ki je izšla leta 2005, je povedala:
Mágozd je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Leži na robu zakrasele uravnave pod Krasjim vrhom. Vas je dostopna iz Drežnice. Pod njo je nedaleč od sotočja potokov Muhrenk in Kozjak slikoviti slap Veliki Kozjak. Star zapis iz leta 1409 kraj imenuje Namabisgoden, iz leta 1439 pa že Na mali gosden. Prvotno ime Mali gozd se je prek narečne Maugozd razvilo v današnji Mágozd, ki so ga fašisti preimenovali v Magosti.
Spominjamo se znamenitega basista in igralca Ladka Korošca, rojenega na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Leta 1980 se je tako spominjal prvih osnovnošolskih srečanj z glasbo: V 30-letni karieri je v ljubljanski operi odigral več kot 100 različnih vodilnih vlog, zablestel pa je predvsem v komičnih vlogah. Kar 416-krat je nastopil kot Kecal v Prodani nevesti. Prisluhnimo arhivskemu posnetku te opere, v duetu nastopata Ladko Korošec kot Kecal in Rudolf Francl kot Janko. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana dirigira Samo Hubad
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov